Jedro

Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad toženo stranko, je tudi njena obveznost, da tožeči stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožeča stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 354. člena v zvezi z 59. členom ZFPPIPP). K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP) le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku (zaključenem) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V situaciji, ko pa stroški nastanejo šele med stečajnim postopkom, pa ne pride v poštev uporaba pravila iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pozvalo stečajnega upravitelja A.A., da prevzame postopek na strani tožene stranke (I. točka izreka). Prekinjeni postopek je nadaljevalo z dnem 22. 10. 2012 (II. točka izreka). Nadalje je zavrglo zahtevek tožnika, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odpravnino ob upokojitvi v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece v znesku 1.963,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2011 dalje do plačila ter regres za letni dopust za leto 2010 v neto znesku 517,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2010 dalje do dne plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe (III. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 237,30 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za plačilo (IV. točka izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka (IV. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani del sklepa spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke zavrže ali sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke. Navaja, da tožnik v prijavi terjatve ni opozoril, da je za uveljavitev prijavljene terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel sodni postopek, ni navedel sodišča, pred katerim je postopek tekel, in tudi ne opravilne številke zadeve, tako da je upravitelj za predmetni sodni postopek izvedel šele naknadno (točka 2. prvega odstavka 397. člena ZFPPIPP). Prav tako tožnik skladno s 60. členom ZFPPIPP ni prijavil stroškov predmetnega postopka kot terjatev, povezano z odložnim pogojem, ki bi nastopil, v kolikor bi tožnik s svojim zahtevkom v postopku uspel. Po splošnem pravilu določenem v prvem odstavku 296. člena ZFPPIPP, je treba v stečajnem postopku prijaviti tako terjatve, ki so nastale v začetku postopka, kot tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj za njihov nastanek pa je že obstajal. Tožnik je še pred začetkom stečajnega postopka svoj zahtevek za povračilo stroškov podal tako, da ga je po temelju kot po višini določno označil. Posledično je zahtevek za povračilo stroškov treba šteti kot terjatev upnika povezano z odložnim pogojem uspeha v pravdi. Ker tožnik kot upnik te terjatve ni prijavil v trimesečnem roku od objave o oklicu začetka stečajnega postopka, je ta terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (peti odstavek 296. ZFPPIPP). Posledično tožnik ni upravičen do povračil stroškov postopka, kot jih je odmerilo prvostopno sodišče, saj je njegova terjatev v razmerju do tožene stranke prenehala. Pri tem tožena stranka poudarja, da tožnika, upoštevajoč tretji odstavek 297. člena ZFPIPP, bremenijo vsi stroški nastali zaradi opustitve obveznosti iz 297. člena ZFPPIPP tako, da je tožnik po mnenju tožene stranke dolžan povrniti stroške tega postopka. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala tožena stranka v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih le pavšalno navaja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Vsaka pravdna stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP). Obveznost povrnitve stroškov nasprotni stranki pa nastane odvisno od izida pravde. V obravnavanem primeru je bila tožeča stranka dolžna sama kriti svoje stroške postopka do trenutka, ko je sodišče prve stopnje s sklepom zavrglo tožbo. S tem pa je tožeča stranka pridobila pravico, da od tožene stranke zahteva povrnitev svojih pravdnih stroškov (sedmi odstavek 163. člena v zvezi s 1. odstavkom 158. člena ZPP). Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad toženo stranko, je tudi njena obveznost, da tožeči stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami; ZFPPIPP) ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožeča stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 354. člena v zvezi z 59. členom ZFPPIPP). K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP) le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V situaciji, ko pa stroški nastanejo šele med stečajnim postopkom, pa ne pride v poštev uporaba pravila iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP.

Ker zaradi dejstva, da tožeča stranka v prijavi terjatve ni navedla opravilne številke zadeve in sodišča, pred katerim je tekel individualni delovni spor pred uvedbo stečaja nad toženo stranko, tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka povrniti toženi stroške nastale stroške, saj tožena stranka ni izkazala, kakšni stroški naj bi ji zaradi tega sploh nastali.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere je pazilo po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe, v skladu s 1. odstavkom 165. člena ZPP ter 154. členom ZPP.