Jedro

Priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu v predpisih ni pogojevano s tem, da bi mu morala biti na višji ravni reprezentativnost priznana prav za dejavnost, ki jo MNZ opravlja (oziroma ima vpisano v register) kot glavno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da je dejavnost javnega reda in varnosti glavna dejavnost delodajalčevega organa v sestavi, zato ne more biti ovira za priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je odločitev nasprotnega udeleženca z dne 13. 9. 2021 nezakonita in se odpravi. Predlagatelju je z dnem 16. 6. 2021 priznalo reprezentativnost pri nasprotnem udeležencu. Odločilo je, da je ta dolžan predlagatelju povrniti vse stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Očita, da dokumenta predlagatelja z dne 16. 6. 2021 ni mogoče razumeti kot zahtevo za odločanje o njegovi reprezentativnosti pri delodajalcu, temveč kot prošnjo za pojasnilo glede sprejema odločitve o tej reprezentativnosti. Dokument nasprotnega udeleženca z dne 13. 9. 2021 predstavlja pojasnilo in ne odločitve delodajalca o reprezentativnosti. Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji), ker za vložitev predloga ni bila izpolnjena procesna predpostavka iz prvega odstavka 50. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji). Napačno je stališče, da je MNZ dolžno opravljati naloge na področju javne varnosti in policije, ne glede na to, katero dejavnost ima kot glavno določeno v poslovnem registru. MNZ v okviru pristojnosti za usmerjanje in nadzorovanje dela policije ne opravlja nalog s področja javne varnosti in policije, temveč gre izključno za upravne naloge, ki so v pristojnosti MNZ. Sodišče ni ugotavljalo dejstev o tem, ali predlagatelj za pridobitev reprezentativnosti pri delodajalcu izpolnjuje splošne pogoje in predpisano število članstva pri delodajalcu, temveč je ta dejstva domnevalo. Nasprotnemu udeležencu je kršilo pravico do izjave, ker je neutemeljeno zavrnilo dokaze, ki jih je predlagal z namenom dokazovanja izpolnjevanja teh pogojev. Ta pravica je bila nasprotnemu udeležencu kršena tudi zato, ker mu podatek o zadostnem številu članov, zaposlenih pri njemu, ni znan, neobstoječih trditev in bistvenih dokazov zanje pa ni mogel preveriti in se do njih opredeliti. A. A. ni zaposlen na MNZ, temveč v Policiji kot organu v sestavi MNZ, kar bi se ugotovilo, če bi sodišče izvedlo predlagani dokaz. Priglaša stroške pritožbe.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Predmet spora je priznanje reprezentativnosti predlagatelja pri delodajalcu - nasprotnemu udeležencu. Pritožba zmotno očita, da dokumenta predlagatelja z dne 16. 6. 2021 ni mogoče razumeti kot zahtevo za odločanje o reprezentativnosti pri delodajalcu. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tako iz naslova tega dokumenta kot iz besedila v njem izhaja zahteva predlagatelja, naj ga MNZ kot delodajalec prizna za reprezentativni sindikat. Pri tem se je predlagatelj skliceval tudi na ustrezno pravno podlago (tretji odstavek 10. člena v zvezi s tretjim odstavkom 9. člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov - ZRSin; Ur. l. RS, št. 13/1993 in nadaljnji). Neutemeljena je pritožbena navedba, da je predlagatelj na nasprotnega udeleženca naslovil zgolj prošnjo za pojasnilo glede sprejema odločitve o tej reprezentativnosti. V dokumentu z dne 16. 6. 2021 se je predlagatelj resda tudi zahvalil nasprotnemu udeležencu za pojasnilo, vendar je predhodno jasno zapisal, da vlaga prošnjo za sprejem odločitve o reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu. Da je tudi nasprotni udeleženec tako razumel ta dokument, izhaja iz vsebine njegovega dokumenta z dne 13. 9. 2021, kjer je že v uvodu ugotovil, da je predlagatelj nanj naslovil dopis z dne 16. 6. 2021 z namenom, da bi izpolnil pogoje za priznanje reprezentativnosti pri delodajalcu. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da dokument nasprotnega udeleženca z dne 13. 9. 2021 predstavlja pojasnilo in ne odločitve delodajalca o reprezentativnosti. Tega dokumenta nasprotnega udeleženca, ki ga je zaključil s sklepno ugotovitvijo, da odločitve o reprezentativnosti ne more sprejeti, ker za to niso izpolnjeni vsi z ZRSin določeni pogoji, ni mogoče razumeti drugače kot odločitev delodajalca v smislu prvega odstavka 50. člena ZDSS-1. Glede na obrazloženo je neutemeljen tudi očitek o kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana, ker po (napačnem) mnenju pritožbe za vložitev predloga ni bila izpolnjena procesna predpostavka iz citirane določbe ZDSS-1. 7. Kot izhaja iz prvostopenjskih razlogov, je bil predlagatelj z odločbo pristojnega ministrstva, ki je bila 4. 3. 2011 objavljena v Uradnem listu RS, določen kot reprezentativni sindikat v dejavnosti javnega reda in varnosti (šifra dej. ...).1 Iz odločitve nasprotnega udeleženca z dne 13. 9. 2021 izhaja, da je priznanje reprezentativnosti pri delodajalcu zavrnil zato, ker je glavna dejavnost upravnega dela MNZ splošna dejavnost javne uprave (šifra dej. ...), medtem ko je dejavnost ... glavna dejavnost Policije kot organa v sestavi MNZ. Pravilno je prvostopenjsko stališče, da za priznanje reprezentativnosti obravnavanega predlagatelja pri delodajalcu ni odločilnega pomena, ali je kot glavna dejavnost MNZ v poslovnem registru vpisana dejavnost ... ali ... Tudi po stališču pritožbenega sodišča priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu v predpisih ni pogojevano s tem, da bi mu morala biti na višji ravni reprezentativnost priznana prav za dejavnost, ki jo MNZ opravlja (oziroma ima vpisano v register) kot glavno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da je dejavnost javnega reda in varnosti glavna dejavnost delodajalčevega organa v sestavi, zato ne more biti ovira za priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu. Glede na obrazloženo so neutemeljene pritožbene navedbe o pomenu glavne dejavnosti MNZ za ta spor, oziroma da MNZ v okviru pristojnosti za usmerjanje in nadzorovanje dela policije ne opravlja nalog s področja javne varnosti in policije, ker gre pri tem za upravne naloge, ki so v pristojnosti MNZ.

8. Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno očita, da sodišče ni ugotavljalo, ali predlagatelj za priznanje reprezentativnosti izpolnjuje splošne pogoje iz 6. člena ZRSin in pogoj določenega števila članov pri delodajalcu, ki ga dokazuje s podpisanimi pristopnimi izjavami (tretji odstavek 9. člena ZRSin). Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da nasprotni udeleženec predlagatelju sploh ni očital neizpolnjevanja teh pogojev. Že iz odločitve nasprotnega predlagatelja z dne 13. 9. 2021 izhaja, da je bilo zanj sporno le, da MNZ kot glavne ne opravlja dejavnosti, za katero ima predlagatelj priznano reprezentativnost na nivoju dejavnosti. Prav tako trditve predlagatelja v tem sodnem sporu, da so za priznanje reprezentativnosti pri nasprotnem udeležencu izpolnjeni vsi zakonski pogoji, nasprotni udeleženec ni izpodbijal z zatrjevanjem, da niso izpolnjeni splošni pogoji in pogoj določenega števila članov. Glede na obrazloženo je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjave, ker mu ni znan podatek o zadostnem številu članov, zaposlenih pri njem, oziroma očitek, da neobstoječih trditev in bistvenih dokazov zanje ni mogel preveriti in se do njih opredeliti. Neuspešno je tudi pritožbeno sklicevanje na judikat VIII Ips 156/2017 (v zvezi z X Pdp 639/2016), saj je bilo v tej zadevi med strankama že od samega začetka sporno tudi vprašanje članstva v sindikatu, kar pa za obravnavani kolektivni delovni spor ne velja.

9. Neutemeljena je pritožbena navedba o kršitvi pravice do izjave, ker je sodišče zavrnilo dokazni predlog nasprotnega udeleženca za zaslišanje B. B. (direktor urada C., MNZ). Njegovo zaslišanje je bilo predlagano glede pristojnosti in nalog ministrstva, razmerja do Policije pri izvrševanju pristojnosti in nalog, kakor tudi pri izvajanju upravnih nalog za Policijo ter glede opravljanja dejavnosti upravnega dela ministrstva in Policije. Teh okoliščin sodišče prve stopnje utemeljeno ni raziskovalo z zaslišanjem priče, saj so povezane z vprašanjem glavne dejavnosti nasprotnega udeleženca, o čemer je bilo zgoraj obrazložene zaključke o tem vprašanju mogoče sprejeti že z vidika presoje pravnih predpisov. Priča je bila predlagana tudi glede izpolnjevanja pogojev reprezentativnosti predlagatelja pri MNZ, vendar pa, kot že obrazloženo, nasprotni udeleženec v trditvah ni navajal, da splošni pogoji iz 6. člena ZRSin in pogoj določenega števila članov pri delodajalcu (tretji odstavek 9. člena ZRSin) niso izpolnjeni, zato z zaslišanjem priče trditvene podlage v tej smeri niti ne bi bilo dopustno dopolnjevati.

10. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je predlagatelj v zahtevi z dne 16. 6. 2021 nasprotnega udeleženca v skladu drugim odstavkom 205. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) obvestil, da je za sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu (MNZ), imenoval A. A. V zvezi s pritožbeno navedbo, da ta ni zaposlen na MNZ, temveč v Policiji kot organu v sestavi MNZ, kar bi se ugotovilo, če bi sodišče izvedlo predlagani dokaz, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker te trditve o A. A. nasprotni predlagatelj v prvostopenjskem postopku ni podal, trditvene podlage v tej smeri tudi ne bi bilo dopustno dopolnjevati z zaslišanjem B. B. 11. Na podlagi vsega obrazloženega je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje predlogu pravilno ugodilo. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato krije sam njene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Predlagatelj krije sam stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in zato ni bil potreben strošek za pravdo (prva odstavka 155. in 165. člena).

1 Že v letu 2009 je pridobil tudi odločbo o reprezentativnosti sindikata v poklicu policist.