Jedro

ZPP določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je odvetnik to tudi storil, saj je predložil pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je nastala pravica stranke za vložitev revizije. Nenazadnje pa je mogoče že iz konkludentnega ravnanja zaključiti, da stranka, ki je podpisala odvetniku novo pooblastilo v času, ko ima pravico vložiti revizijo, pooblašča odvetnika za vložitev revizije, saj je bilo pooblastilo priloženo vlogi, ki jo je potrebno obravnavati kot revizijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožene stranke z dne 10.2.2009. Proti navedenemu sklepu se pritožuje prvotoženec A. Š. in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno spremeni tako, da toženi stranki naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo, iz katerega bo izhajalo, da toženec za vložitev revizije pooblašča odvetnika J. H., oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi pojasnjuje, da sodišče prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bi smelo uporabiti določila novele ZPP-D in sicer 5. odstavka 98. člena tega zakona, pač pa ZPP iz leta 1999, saj je bila sodba okrožnega sodišča v obravnavani zadevi izdana dne 28.5.2008. Določilo 98. člena ZPP/99 pa v 4. odstavku določa, da če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Navedeno pomeni, da bi moralo prvo sodišče pooblaščenca toženca najprej s sklepom pozvati na predložitev pooblastila, iz katerega bi izhajalo, da toženec pooblašča odvetnika J. H. za vložitev revizije. Prvo sodišče takšnega sklepa ni izdalo, saj je pri odločanju upoštevalo napačen zakon. Postopanje prvega sodišča posledično predstavlja tudi bistveno kršitev pravil postopka, predvsem 8. točko 339. člena ZPP/99. Toženec je pritožbi priložil pooblastilo, s katerim pooblašča odvetnika J. H. za vložitev revizije.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sodbo, s katero se je postopek pred njim končal, pred uveljavitvijo novele Zakona o pravdnem postopku, ki je začela veljati 1.10.2008 (Ur. list RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP-D), zato se v skladu z določbo 2. odstavka 130. člena ZPP-D postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. To določilo velja glede presoje pogojev za vložitev revizije. Glede ravnanja sodišča v primeru, ko pooblaščenec skupaj z vlogo sodišču ne predloži pooblastila ali je to nepopolno, pa pritožbeno sodišče sodi, da je potrebno uporabiti določbo 4. odstavka 130. člena ZPP-D, ki pravi, da se določbe 5. odstavka 98. člena in 2. odstavka 108. člena Zakona ne uporabljajo, če je bila vloga vložena pred uveljavitvijo tega zakona. Ta določba predstavlja izjemo od splošne, že citirane določbe 2. odstavka 130. člena ZPP-D. Zato je za presojo o tem, ali je sodišče dolžno pozivati stranko, da v določenem roku predloži pooblastilo ali ga dopolni, pomembna okoliščina, kdaj je bila vloga vložena. V obravnavanem primeru je bila vloga tožene stranke, ki jo je potrebno upoštevati kot revizijo, vložena že po uveljavitvi ZPP-D. Glede na citirano določilo 4. odstavka 130. člena ZPP-D so torej pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pozvati pooblaščenca odvetnika J. H., da v roku predloži sodišču dokazilo, iz katerega bo izhajalo, da toženec pooblašča odvetnika za vložitev revizije, neutemeljene. Poseben dopolnilni postopek tudi po presoji pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni bil potreben.

2. odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je odvetnik J. H. to tudi storil, saj je predložil pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je nastala pravica stranke za vložitev revizije. Na obrazcu predloženega pooblastila v delu, kjer se lahko vpiše posebna pooblastila pooblaščenca, res ni ničesar izpolnjenega, zato je sodišče prve stopnje takšno pooblastilo obravnavalo kot nepopolno. Po presoji pritožbenega sodišča je navedeno stališče prvostopnega sodišča nepravilno in v nasprotju s citirano določbo 2. odstavka 95. člena ZPP, ki govori le o novem pooblastilu in ne določa, da mora biti na novem pooblastilu posebej označeno, da velja za vložitev revizije. Nenazadnje pa je mogoče že iz konkludentnega ravnanja zaključiti, da stranka, ki je podpisala odvetniku novo pooblastilo v času, ko ima pravico vložiti revizijo, pooblašča odvetnika za vložitev revizije, saj je bilo pooblastilo priloženo vlogi, ki jo je potrebno obravnavati kot revizijo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v okviru presoje izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP, izpodbijani sklep razveljavilo.