Jedro

Sodišče prve stopnje je štelo za umaknjeno pritožbo zoper sklep, da se zaradi neplačila sodne takse pritožba zoper sodbo z dne 26. 10. 2020 šteje za umaknjeno. Pri tem pa je spregledalo določilo četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ki določa, da se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Zato je s tem, ko je toženki naložilo v plačilo sodno takso za pritožbo zoper sklep o domnevi umika pritožbe zaradi neplačne takse, zmotno uporabilo materialno pravo.

Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da toženka ni prejela niti plačilnega naloga niti obvestila o neuspeli vročitvi pošte, za kaj takšnega ne zadošča

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 2. 3. 2021 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 29. 4. 2021 se ugodi in se izpodbijani sklep ter plačilni nalog I Pg 3/2019 z dne 16. 3. 2021 razveljavita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 26. 10. 2020 izdalo sodbo I Pg 3/2019, zoper katero je toženka 20. 11. 2020 vložila pritožbo. Ker ob vložitvi pritožbe ni plačala sodne takse, ji je sodišče prve stopnje 3. 12. 2020 izdalo nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 78,00 EUR. Toženka sodne takse ni plačala. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 2. 3. 2021 pritožbo toženke zoper sodbo štelo za umaknjeno. Toženka je tudi zoper ta sklep 12. 3. 2021 vložila pritožbo, sodišče prve stopnje pa je za to pritožbo 16. 3. 2021 izdalo plačilni nalog po tarifni številki 30010 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v znesku 33,00 EUR. Ker toženka tudi te sodne take ni plačala, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 4. 2021 pritožbo toženke zoper sklep z dne 2. 3. 2021 štelo za umaknjeno. Tudi zoper ta sklep se je toženka pravočasno pritožila1. 2. V obeh pritožbah zoper navedena sklepa toženka navaja, da je ob vložitvi pritožbe sodišče zaprosila za izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ki pa ga nikoli ni prejela. Zato meni, da sta sklepa, s katerima je sodišče prve stopnje njeni pritožbi zaradi neplačila sodne takse štelo za umaknjeni, napačna.

3. Pritožba zoper sklep z dne 29. 4. 2021 je utemeljena, zoper sklep z dne 2. 3. 2021 pa ni utemeljena.

_O pritožbi zoper sklep z dne 29. 4. 2021_

4. S citiranim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno pritožbo zoper prvi izpodbijani sklep – torej zoper sklep, da se zaradi neplačila sodne takse pritožba zoper sodbo z dne 26. 10. 2020 šteje za umaknjeno. Pri tem pa je spregledalo določilo četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ki določa, da se taksa ne plača v postopku o pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Zato je s tem, ko je toženki naložilo v plačilo sodno takso za pritožbo zoper sklep o domnevi umika pritožbe zaradi neplačne takse, zmotno uporabilo materialno pravo (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

5. Toženka takšne sodne takse torej ni bila dolžna plačati. Zato je pritožbeno sodišče sklep z dne 29. 4. 2021 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Hkrati je razveljavilo tudi plačilni nalog, s katerim je bila sporna sodna taksa toženki naložena v plačilo.

_O pritožbi zoper sklep z dne 2. 3. 2021_

6. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če dolžnik ne plača takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

7. Toženka je v pritožbi, kot rečeno, navedla, da od sodišča ni prejela naloga za plačilo sodne takse. S tem je smiselno uveljavljala absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana takrat, kadar stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

8. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v primeru, če je naslovnik odsoten, pusti najprej obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, pisanje pa se vrne na pošto. Če naslovnik pisanja v 15 dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15 – dnevnega roka (fikcija vročitve) (četrti odstavek 142. člena ZPP).

9. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (ki je pripeto k list. št. 38) je razvidno, da toženki plačilnega naloga z dne 3. 12. 2020, ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti. Zato je bilo dne 7. 12. 2020 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila nadalje izhaja, da toženka pisma v 15 dneh ni dvignila in da ji je bilo zato po poteku tega roka (tj. dne 23. 12. 2020) puščeno v hišnem predalčniku.

10. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da toženka _ni prejela niti plačilnega naloga niti obvestila o neuspeli vročitvi pošte_, za kaj takšnega ne zadošča. Če bi lahko že samo takšna navedba izpodbila zakonsko domnevo (o vročitvi), bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je namreč določena ravno zaradi zaupanja v nosilce javnih pooblastil. 11. Glede na obrazloženo je bil plačilni nalog z dne 3. 12. 2020 toženki vročen 22. 12. 2020, ko je potekel 15 dnevni rok, odkar ji je bilo obvestilo o prejeti pošiljki puščeno v nabiralniku. Skladno z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije2, pa se je 15 dnevni rok za plačilo sodne takse iztekel šele 15. 2. 2021. 12. Toženka ugotovitve, da sodne takse za pritožbeni postopek do poteka roka ni plačala, ni izpodbijala. Ob takih dejanskih ugotovitvah in dejstvu, da pogoji za taksno olajšavo niso bili izpolnjeni, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.

13. Glede na zgornje razloge pritožba zoper sklep z dne 2. 3. 2021 ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Svojo vlogo z dne 9. 6. 2021 je poimenovala _Ugovor zoper sklep v zadevi Pg 3/2019 z dne 2. 3.2021_, ki pa ga je sodišče prve stopnje glede na njegovo vsebino štelo za pritožbo zoper sklep z dne 29. 4. 2021. 2 Objavljena v Uradnem listu RS št. 165/2020 z dne 13. 11. 2020.Ta odredba je v šestem odstavku 2. točke med drugim določala, da procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo in da procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju.