Jedro

Sporne dejanske okoliščine o primernosti predlagane trase nujne poti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se za potrebe nepremičnin parc.št. 601-njiva v izmeri 1410 m2 (v naravi delno travnik, delno stavbišče), vpisani pri vl.št. 257 k.o. ...., in parc.št. 602-pašnik v izmeri 3136 m2 (v naravi delno pašnik in stavbišče), vpisani pri vl.št. 833 k.o. ..., ki so v solasti obeh predlagateljev, dovoli nujna pot po parceli 610/2 vl.št. 488 k.o. ... ter parceli 606/1 vl.št. 371 k.o. ..., obe last nasprotne udeleženke, in sicer za hojo in vožnjo z osebnimi in tovornimi vozili od nosilnosti 5 ton. Nujna pot poteka po že obstoječi trasi ceste, in sicer po jugozahodnem delu parcele 610/2 in severovzhodnem delu parcele 606/1 tako, da je omejena s točkami A, B in C na vzhodni ter točkami A1, B1 in C1 na zahodni strani. Razdalje med posameznimi točkami ter potek poti je razviden iz skice izvedenca geometra, ki je sestavni del sklepa sodišča prve stopnje. Vknjižba nujne poti v zemljiški knjigi se po pravnomočnosti sklepa izvrši po uradni dolžnosti. Predlagatelja sta dolžna nasprotni udeleženki plačati denarno odškodnino v višini 180.061,00 SIT v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. Stroške postopka v višini 144.461,00 SIT krijeta predlagatelja. Kar sta predlagatelja zahtevala več ali drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Nasprotna udeleženka se z navedeno odločitvijo o dovolitvi nujne poti preko njenih parcel ne strinja. V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni odločitev sodišča prve stopnje tako, da zavrne predlog predlagateljev za dovolitev nujne poti, podrejeno pa, da napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo in odločanje. Poudarja, da v izpodbijanem sklepu ni navedeno, ali je lokacijsko dovoljenje za počitniški objekt predlagateljev, pravnomočno ali ne. Pritožnica je dne 18.7.1996 vložila pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje in do sedaj ni prejela odgovora nanjo. Lokacijsko dovoljenje tudi objektivno ne bi moglo biti izdano, saj ni rešen dostop do počitniškega objekta predlagateljev. Okoliščine v zvezi s tem so po mnenju nasprotne udeleženke pomembne za odločitev v tej zadevi in bi jih sodišče prve stopnje moralo ugotavljati. Nepremičnine predlagateljev imajo sicer dostop do javne poti, saj ob njej ležijo. Gozdna pot širine dveh metrov je ustrezna za normalno hojo. Ta javna oziroma zgornja pot je tudi krajša od sporne spodnje poti. Za peš hojo je ustreznejša in lažja. Sodišče spregleda, da se po spodnji poti v naravi z vozili ni mogoče pripeljati, da vodi po strmem terenu in nato po 50 stopnicah na zemljišču predlagateljev, na drugi strani pa zgornja pot vodi po položnem terenu in je po njej možno voziti z vsemi vozili, res pa je, da ni asfaltirana, vendar je treba upoštevati, da gre za počitniški (in ne kot bi izhajalo iz izpodbijanega sklepa, za kakšen stanovanjski) objekt, ki se uporablja le občasno. Nepremičnine predlagateljev so delno kmetijskega statusa, vendar se ta stalno spreminja glede na potrebe predlagateljev. Objekt sta predlagatelja zgradila na črno, zdaj pa izsiljujeta dostop do svojih nepremičnin s spodnje strani, čeprav imata, kot je bilo že poudarjeno, ustreznejši dostop z zgornje strani. Takšno stanje v kombinaciji z odločitvijo sodišča prve stopnje pomeni, da bosta imela predlagatelja dva dostopa oziroma dve poti. Pritožnica še poudarja, da predstavlja njeno zemljišče parc.št. 610/2 in 606/1 k.o. ... funkcionalno zemljišče gostilne in stanovanjske hiše, ki služi za redno rabo in vzdrževanje objektov ter za parkirišče za gostinsko dejavnost. Nasprotno je objekt predlagateljev namenjen le za občasno rabo, zato se nepremičnin pritožnice na tak način ne bi smelo obremeniti. Zadostovala bi že obstoječa služnost. Sodišče ob vsem tem tudi ni naredilo primerjave stroškov, ki bi nastali z urejanjem obeh dostopov do nepremičnin predlagateljev. Potrebna bi bila primerjava interesov in koristi obeh strank. Pritožnica se ne strinja, da bi dobila denarno odškodnino za to pot. Bolje bi bilo, če bi predlagatelja ta denar vložila v ureditev poti in dostopa z zgornje javne poti. Pritožba ni utemeljena. Vsaka nepremičnina mora imeti ustrezno svojim potrebam potrebno potno zvezo z javnim potnim omrežjem. V ta namen se lahko ustanovi tudi nujna pot (140. člen in naslednji Zakona o nepravdnem postopku, Ur.l. SRS, št. 30/86; v nadaljevanju ZNP). Pri tem zakon ne določa, da morajo imeti objekti na gospodujočem zemljišču vsa potrebna upravna dovoljenja za njihovo izgradnjo. Pri odločitvi o dovolitvi nujne poti je potrebno razjasniti le tista vprašanja, ki zadevajo ugotavljanje koristi predlagatelja in obremenitev zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala. Poleg pogoja, da nepremičnina predlagatelja nima za redno obdelavo ali uporabo potrebe potne zveze z javnim potnim omrežjem, ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (140. člen ZNP), je potrebno upoštevati, da je mogoče dovoliti nujno pot le, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala (prvi odstavek 143. člena ZNP). Sodišče je torej na eni strani dolžno upoštevati potrebe gospodujočega zemljišča (zemljišča, ki pot potrebuje), na drugi strani pa tudi, da se služeče zemljišče (zemljišče, po katerem naj bi nujna pot potekala) čim manj obremeni. Sodišče prve stopnje je imelo v danem primeru dovolj podlage za razjasnitev vseh zgoraj navedenih pravno odločilnih dejstev. Glede na podano mnenje izvedenke gradbene stroke, tako kot sodišče prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v prednost sporne spodnje različice poti v primerjavi s tisto, pri kateri še vedno vztraja nasprotna udeleženka. Ni nujno, da se izbere najkrajša pot, če je ta zaradi skoraj vseh ostalih razlogov za predlagatelja še najmanj ugodna. Zgornja pot je po podatkih izvedenskega mnenja v delu nad zemljiščem parc.št. 603 k.o. zaradi plazu delno neprevozna. Njena trasa je slaba, saj je pot v celoti v vkopu in ima manjšo širino, kot je potrebna za vsa prevozna sredstva. Poleg tega je ta pot precej zaraščena. Izvedenka je zaključila, da je sicer glede na višino objekta in poti možna ureditev dovozne ceste do objekta, vendar bi bila ta ureditev povezana z veliki finančnimi stroški, povezanimi z izdelavo geološkega načrta sanacije plazu in sanacije poti na delu zemljišča parc.št. 603 k.o. ..., nadalje s projektom obnove oziroma modernizacije poljske poti, z izdelavo zasipa obstoječe trase poti, s planiranjem okoliškega terena, z izdelavo gramozne utrditve poti in z izdelavo dovoza od javne poti do objekta. Ti stroški se nanašajo na tisti del parc.št. 926/1 (zgornje javne poti), ki leži levo od parc.št. 602 (gospodujočega zemljišča). Stroške za ureditev parc.št. 926/1 z desne strani parc.št. 602 pa je izvedenka ocenila za vsaj še petkrat večje, ker je na tisti strani trasa daljša. Na drugi strani je izvedenka za zemljišči parc.št. 610/2 in 606/1 k.o. ..., ki so v lasti nasprotne udeleženke, in po katerih naj bi potekala sporna spodnja pot, zapisala, da je v naravi že (Đ) dovozna pot za štiri stanovanjske hiše in parkirni prostor za gostinsko in mehanično dejavnost, ki se opravljata v objektih na zemljišču parc.št. 610/2 in 606/1 k.o. .... Sama sporna pot ne posega v dvorišče stanovanjske hiše in je v naravi že asfaltirana, parkirišče pa tlakovano. To je razvidno iz spisu priloženih fotografij in izhaja iz zapisnika o naroku na kraju samem, ker je bilo s strani izvedenke ocenjeno tudi, da parceli predlagateljev potrebujeta dostop z vsemi vozili, to je tudi s tovornjakom do 5 ton, upoštevaje nosilnost mostu preko vaškega potoka. Primerjava obeh možnih dostopov, ki jo je napravilo tudi sodišče prve stopnje, torej nedvomno pokaže, da ima sporna različica poti take lastnosti in dimenzije, zgornja pot pa take pomanjkljivosti, da obstajajo vsi zakonski pogoji za dovolitev predlagane nujne poti. Nasprotne pritožbene trditve po vsem zapisanem niso prepričljive. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZOPP v zvezi s 37. členom ZNP, potrdilo izpodbijani sklep.