Jedro

Pretrganja zastaranja ob umiku predloga za izvršbo ni le tedaj, ko je ta podan z namenom, da se odstopi od izterjave obveznosti, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se upnik ni odpovedal svojemu varstvu v izvršilnem postopku, ampak je podal umik v posledici neuspešne izvršbe (odsotnost rubljivih izvršilnih predmetov). Umik v navedenem položaju nima vpliva na učinek pretrganja zastaranja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu I. točke izreka ter II. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo za v izreku navedene zakonske zamudne obresti ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu pa ugovor zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da dolžnik sam krije svoje ugovorne stroške (II. točka izreka), in dolžnici naložilo, da upniku povrne 149,33 EUR njegovih stroškov (III. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da so vse terjatve upnika zastarale, četudi gre za judikatne terjatve in ne le zamudne obresti. Meni, da zaradi umika predloga za izvršbo v zadevi I 1515/2004 zastaralni rok ni bil pretrgan in je začel teči od pravnomočnosti izvršilnih naslovov. Sklicuje se na 366. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Iz sklepa o ustavitvi postopka z dne 21. 7. 2010 ne izhaja razlog za umik predloga za izvršbo. Graja tudi stroškovno odločitev, saj meni, da bi moralo sodišče prve stopnje izračunati obresti in šele nato ugotoviti uspeh z ugovorom. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. Navaja, da je bil umik predloga za izvršbo podan po neuspešni izvršbi in ne z namenom, da se odpove sodnemu varstvu. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nepravilno je stališče dolžnika, da v obravnavani zadevi teče zastaranje od pravnomočnosti izvršilnih naslovov sklepov o izvršbi, pridobljenih v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. Zaradi posebne narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe, zastaranje v takem primeru ne začne teči (že) takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.1

6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno sledilo napotkom iz predhodne odločitve VSM Sklepa I Ip 287/2021 z dne 2. 6. 2021 in utemeljeno upoštevalo pretrganje zastaranja zaradi teka izvršilnega postopka I 1515/2004 (365. člen OZ).

7. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na določilo 366. člena OZ. Pretrganja zastaranja ob umiku predloga za izvršbo ni le tedaj, ko je ta podan z namenom, da se odstopi od izterjave obveznosti, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se upnik ni odpovedal svojemu varstvu v izvršilnem postopku, ampak je podal umik v posledici neuspešne izvršbe (odsotnost rubljivih izvršilnih predmetov). Umik v navedenem položaju nima vpliva na učinek pretrganja zastaranja.2

8. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje le na sklep o ustavitvi z dne 21. 7. 2010. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo vse okoliščine glede poteka navedenega izvršilnega postopka in ne le razloge, ki so navedeni v obrazložitvi sklepa o ustavitvi.

9. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem pravilno upoštevalo, da je desetletni zastaralni rok za judikatne terjatve začel ponovno teči od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi z dne 21. 7. 2010 (peti odstavek 369. člena OZ) in tako do vložitve predloga za izvršbo v obravnavani zadevi z dne 1. 7. 2020 še ni potekel. 10. Dolžnik si neutemeljeno prizadeva za drugačno presojo uspeha z ugovorom v zvezi s stroškovno odločitvijo. Uspeh izključno le glede stranskih obveznosti je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot zanemarljiv.

11. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Strošek upnikovega odgovora na pritožbo, v katerem je bilo podano strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pa ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 VSC Sklep I Ip 112/2021. 2 VSRS Sodba II Ips 57/2011, VSM Sklep I Ip 235/2015, VSL Sklep I Ip 3613/2011, VSL Sklep III Ip 3394/2017.