Jedro

Če je sporno, ali je predlagatelj lastnik določene parcele, spor ni mejni, ampak lastninski.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo nepravdni postopek zaradi sodne ureditve meje in sklenilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.

2. Predlagatelj v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je trdil, da je 28. 1. 1976 plačal 3.950 DIN, kar je predstavljalo kupnino najmanj za parcelo, ki v naravi predstavlja nepremičnino 711/12, k. o. X. Navaja, da je jasno prerekal potek mej, ugotovljenih v letih 1997 in 1998, na podlagi katerih je bila izdana odločba Geodetske uprave. To podlago je sodišče prve stopnje spregledalo. Meni, da je meja, določena v upravnem postopku, nepravilno določeno, zato je dopustno sprožiti sodni postopek. V nadaljevanju obširno navaja napake, ki naj bi nastale v upravnem postopku, ter poudarja, da je njegova parcela po novih meritvah evidentno manjša, kar predstavlja nedopusten poseg v njegovo lastninsko pravico. Nepremičnino je kupil v izmeri 522 m2 in do takega obsega je nedvomno upravičen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Druga nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni odgovorila, prva nasprotna udeleženka pa je odgovorila, prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je pritožnikove navedbe namenoma povzelo le v tistem delu, v katerem so pravno odločilne in v katerem jasno pokažejo, da ima sodišče prve stopnje prav. Na nepomembne pritožbene navedbe namreč pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP), še manj jih je dolžno povzemati(1).

6. Že ob branju povzetega dela pritožbenih navedb je jasno, da je spor lastninski, ne mejni. Postopek za ureditev meje spada med nepravdne postopke, vendar med udeleženci praviloma vselej obstaja spor, ki je v bistvu lastninske narave, saj gre za spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru(2), zato mora sodišče opraviti presojo, za kakšne vrste spor gre.

7. V obravnavani zadevi ni sporen mejni prostor, temveč (najmanj, kot se predlagatelj izrazi še v pritožbi) parc. št. 711/12, k. o. X, za katero trdi, da je njegova, saj jo je kupil oziroma (kasneje) priposestvoval. Ne gre torej za to, da bi bilo bistvo spora v tem, kje poteka mejna črta, oziroma, povedano drugače, da bi bil sporen zgolj vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca), kar bi bilo posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Obravnava zadeva je primerljiva z zadevami II Cp 3211/2011 in I Cp 4303/2010, kjer je šlo za spor o lastninski pravici na celotni parceli, ne zgolj na obmejnem pasu. Spor je torej očitno lastninski in ne mejni, kot zmotno meni pritožnik.

8. Pritožba je neutemeljena, višje sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

Op. št. (1):Primerjaj odločitev VSL II Cp 2371/2016 z 11. 1. 2017. Op. št. (2): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. 5. 2013, opr. št. II Cp 2761/2012.