Jedro

Tožnica je vtoževala plačilo za delovno uspešnost v višini 6 % od bruto izplačane plače za obdobje od leta 2006 do 2007. Ker je tožbeni zahtevek opredelila kot denarni zahtevek, je dopustno neposredno sodno varstvo in ga je treba meritorno presojati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnice kot prepozno. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 463,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni oziroma podrejeno razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Uveljavlja kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba (pravilno sklep) pomanjkljivosti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti v nasprotju z izpeljanim dokaznim postopkom. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker je štelo, da je šlo za poziv za izvršitev obveznosti po 204. členu ZDR in ne za denarni zahtevek. Po mnenju pritožbe je tožnica pozvala toženko, da izpolni že izdani sklep, po katerem se ugodi njenemu zahtevku za plačilo delovne uspešnosti, kot je to že uveljavljala s pritožbo na svet delavcev 28. 6. 2007. Svet delavcev je odločil, da se pritožbi ugodi. S tem je bila tožnica upravičena do denarnega zahtevka, ki ga je v tožbi uveljavljala. S pritožbo 28. 6. 2007 je tožnica notranjo pot že izkoristila in ni bila dolžna vnovič pozivati tožene stranke, da naj pristopi k realizaciji lastnih sklepov, saj ji je bilo glede zahteve že ugodeno in ji je denarni zahtevek že pripadal. Gre za določljiv denarni zahtevek, utemeljenost pa izhaja iz izvedenega dokaznega postopka. Ni razloga, da sodišče ne bi ugotavljalo višine že odločene denarne obveznosti v tem postopku. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnice in ji posledično naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke, ker je ugotovilo, da je tožnica tožbo vložila prepozno. Zaključilo je, da bi tožnica morala tožbo vložiti v roku iz 2. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) in ker je bila tožba vložena 2. 7. 2008, jo je kot prepozno zavrglo.

Iz listin v spisu izhaja, da je tožnica vložila zahtevo (pritožbo) na oceno letne delovne uspešnosti, svet delavcev je na pritožbo tožnice ugotovil, da je prišlo do nepravilnosti in da bo ponovno opravljen letni pogovor v roku 14 dni. Tožnica je nato 4. 3. 2008 toženo stranko pozvala na izvršitev sklepa pritožbenega organa. V tem individualnem delovnem sporu je tožnica vtoževala delovno uspešnost v višini 6 % od bruto izplačila plače za obdobje leta 2006 in 2007 v skupni višini 1.941,20 EUR. Tožnica je torej zahtevek opredelila kot denarni zahtevek, katerega lahko delavec v skladu z določbo 4. odstavka 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodišče prve stopnje citirane določbe ni upoštevalo, zato je nepravilno zavrglo tožbo tožnice kot prepozno.

Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je sicer utemeljen ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo, da bi tožnica morala v skladu z 2. odstavkom 204. člena ZDR v roku 30 dni od poteka roka za odpravo kršitev, pred sodiščem zahtevati njihovo odpravo, torej pravilno ocenitev delovne uspešnosti, kar ni storila. Po oceni pritožbenega sodišča pa lahko tožnica še vedno oziroma ponovno zahteva od delodajalca oceno in ponovno vloži tožbo. V konkretnem sporu pa tožnica uveljavlja denarno terjatev, zato bi moralo sodišče prve stopnje v postopku ugotavljati, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.