Jedro

V postopku, ki se je začel z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, mora upnik, če želi v morebitnem pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, tega uveljavljati že v predlogu za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor krajevne nepristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ga je podala tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi 22. 1. 2013, v kateri je navedla, da je za sojenje krajevno pristojno Okrajno sodišče v Lendavi, saj ima toženec prijavljeno stalno prebivališče v Lendavi.

Tožena stranka se v pritožbi proti temu sklepu sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Navaja, da je za pravilno odločitev v zadevi potrebno ugotoviti pomen, namen in smisel 62. člena ZIZ ter pravno naravo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, dolžnikovega ugovora ter pripravljalne vloge tožeče in tožene stranke, ki sledita sklepu izvršilnega sodišča iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. Poudarja, da v primeru, kadar se upnik v predlogu za izvršbo sklicuje na obstoj sporazuma o krajevni pristojnosti, mora listino o sporazumu priložiti tožbi ob smiselni uporabi določbe 69. člena ZPP. Tožeča stranka niti predlogu za izvršbo, niti svoji prvi pripravljalni vlogi ni predložila listine o sporazumu o krajevni pristojnosti. Po mnenju tožene stranke se šele prva pripravljalna vloga tožeče stranke šteje za tožbo, kar pomeni, da ima prva pripravljalna vloga tožene stranke pravno naravo odgovora na tožbo. Iz tega logično sledi, da je ugovor krajevne pristojnosti pravočasen.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi se je postopek začel z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine. V takšnem postopku mora upnik, če želi v morebitnem pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, tega uveljavljati že v predlogu za izvršbo. Že v predlogu za izvršbo mora določno označiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti (zadnji odstavek 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V skladu s tem drugi odstavek 62. člena ZIZ določa, da v primeru razveljavitve sklepa o izvršbi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

Tožeča stranka (prej upnik v izvršilnem postopku) je v predlogu za izvršbo izrecno uveljavljala dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani in listino o dogovoru določno označila. Pritožba nima prav, da bi morala listino o dogovorjeni krajevni pristojnosti priložiti predlogu. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav in v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, ko je v sklepu VL 87323/2012 z dne 17. 9. 2012 v 2. točki izreka odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani ter s tem določilo stvarno in krajevno pristojnost tega sodišča. Tožena stranka te odločitve sodišča ni izpodbijala s pritožbo, ampak je šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku zanikala dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko v tej vlogi podanega ugovora krajevne nepristojnosti prvostopenjskega sodišča ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.