Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedla takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga nastane upnici. Dolžničine navedbe o slabem premoženjskem stanju pa ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžničin predlog za odlog izvršbe z dne 19. 3. 2025 in dne 21. 3. 2025.

2.Dolžnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno laično pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in odloži izvršbo, saj bi njeno nadaljevanje zanjo pomenilo hujšo škodo. Navaja, da se nahaja v izredno težki finančni situaciji zaradi več izvršb, ki jih je poravnala (VL 65085/2024, VL 202/204, VL 83277/2024, VL 118573/2024, VL 87784/2024). Prilaga izpisek iz banke po sklepih in plačilih oziroma poplačilu dolga, zadnji dve plačilni listi in dopis delodajalca glede minimalne plače. Dodaja, da ima izredno male prejemke, ki komaj zadostujejo za osnovne življenjske potrebe.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upnici, ki je nanjo odgovorila. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in dodaja, da dolžnica prejema zakonsko minimalno izplačilo plače zaradi izterjav.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave denarne terjatve (iz spisa je razvidno, da je bil izdan 5. 3. 2025) ter da je dolžnica vložila vlogo, v kateri je sodišče prve stopnje prosila za odlog izvršbe za 30 dni ter podala navedbe o slabem premoženjskem stanju (iz spisa je razvidno, da je 19. 3. 2024 vložila vlogo z dne 19. 3. 2024 in 24. 3. 2025 vlogo z dne 21. 3. 2025, 24. 3. 2025).

6.Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnica ponavlja navedbe v predlogu za odlog o slabem premoženjskem stanju in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe.

7.Odlog izvršbe je možen v primerih, ki so taksativno našteti v točkah od 1 do 12 prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Za odlog izvršbe morata biti tako kumulativno podana oba pogoja, določena v 71. členu ZIZ, torej splošni pogoj (verjeten obstoj nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku) in eden od posebnih pogojev (v točkah 1 do 12 prvega odstavka 71. člena ZIZ). Odlog pa je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, našteti v točkah 1 do 4 drugega odstavka 71. člena ZIZ, pri čemer gre po 4. točki za druge posebno upravičene razloge, ki jih izkaže dolžnik.

8.Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedla takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upnici.

9.Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da škoda, ki dolžnici nastane zaradi izvršbe same (oziroma njene realizacije), ni škoda v smislu 71. člena ZIZ. Prav tako dolžničine navedbe o slabem premoženjskem stanju ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje pa je dolžnici tudi pravilno pojasnilo, da ZIZ določa, da so določeni prejemki izvzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ), in omejitve izvršbe (102. člen ZIZ).

10.Glede na navedeno je dolžničina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Upnica in dolžnica stroškov pritožbenega postopka nista uveljavljali, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 365, 365-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.