Jedro

Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa nujno tudi prenehanje potrebe po opravljanju del, ki spadajo v opis nekega delovnega mesta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ugotovilo je, da gre za poslovno odločitev tožene stranke za sanacijo in reorganizacijo zadruge. Tožena stranka je ukinila delovno mesto, na katerem je kot edina delala tožnica. Sodišče je zavrnilo tudi reintegracijski in denarne zahtevke tožnice. Ugotovilo je, da je odpoved pogodbe izdal predsednik zadruge kot pristojni organ. Odpoved je bila izdana v okviru zakonsko določenega roka, tožena stranka pa je dokazala obstoj odpovednega razloga. Glede na število zaposlenih se tožena stranka šteje za manjšega delodajalca, zato zanjo ne velja obveznost preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da niti upravni odbor niti predsednik zadruge nista bila pristojna za sprejem odločitve o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pravila zadruge niso prenesla na predsednika takega pooblastila, zato bi odločitev lahko sprejel edino občni zbor. Dvomi v verodostojnost zapisnika občnega zbora. Tožena stranka je prirejala zapisnike, kar potrjujejo izpovedbe najmanj dveh udeležencev. Odpoved je bila prepozna, saj je bilo že na občnem zboru 10.4.2005 odločeno o ukinitvi delovnega mesta. Dejanski razlog odpovedi je bil namen znebiti se tožnice zaradi zaposlitve druge delavke.

Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP). Tožnica sicer uveljavlja „vse revizijske razloge“, vendar ne navaja izrecno nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tudi smiselno iz revizijskih navedb ni mogoče ugotoviti, katero od tistih, ki so lahko revizijski razlog, ima morda v mislih. Iz revizije v pretežnem delu izhaja le, da se ne strinja z dejanskimi ugotovitvami in dokazno oceno obeh sodišč. Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče je pri materialno pravni presoji pravnomočne sodbe vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in upoštevalo tudi sodišče druge stopnje. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo (lahko) preizkušalo le glede pravilne uporabe materialnega prava.

Materialno pravo pa ni bilo zmotno uporabljeno.

Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov (1. člen Zakona o zadrugah, Uradni list RS, št. 13/92 in nasl. - ZZad). Glede sporazumevanja z zaposlenimi v zadrugi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenja postopkov, v katerih se odloča o pravicah zaposlenih in sodelovanja delavcev, se smiselno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe (56. člen ZZad). Enako kot za zaposlene v gospodarskih družbah torej za zaposlene v zadrugi veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 – ZDR). To pa pomeni, da je tudi določbe ZZad in Pravil zadruge o pristojnosti njenih organov treba razlagati ob upoštevanju ZDR – kolikor jih je zaradi nejasnosti ali nedoločnosti sploh treba razlagati. Obe sodišči sta pravilno upoštevali, da je predsednik zadruge tisti, ki je (v skladu z 18. členom ZDR) v imenu zadruge kot delodajalca, pristojen tudi za odločanje o odpovedi pogodb o zaposlitvi.

Obširne navedbe o neverodostojnosti zapisnika občnega zbora zadruge, prirejanju zapisnikov in o tem, zakaj je bilo tožnici odpovedano delovno razmerje, pomenijo uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje in tudi že sodišče prve stopnje, katerega dejanske ugotovitve je sodišče druge stopnje v celoti sprejelo, sta prepričljivo utemeljili, da je kot verodostojnega mogoče upoštevati le zapisnik, ki je podpisan s strani zapisnikarja, predsednika občnega zbora in dveh overovateljev, ne pa fotokopije nekega zapisa v rokopisu ali nepodpisan zapisnik. Deloma so ugovori tožnice tudi v nasprotju z listinami, na katere se sklicuje: v zapisniku (priloga B1) ni imena in priimka tožnice, kar se sklada tudi z izpovedbami prič, ki jih omenja tožnica.

Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa nujno tudi prenehanje potrebe po opravljanju del, ki spadajo v opis nekega delovnega mesta. Gre za konkretno delo, ki ga po pogodbi o zaposlitvi opravlja določen delavec. Poslovni razlog je bil podan s tem, da je bila zaradi slabega poslovnega rezultata sprejeta reorganizacija zadruge z ukinitvijo delovnega mesta obračunovalec-kalkulant. Kako bo delodajalec spremenil organizacijo in način dela, je izključno njegova odločitev. Če ima to za posledico tudi ukinitev določenih delovnih mest, sodišče v tako odločitev praviloma ne more posegati. Delavcu mora delodajalec le zagotoviti vse pravice kot presežnemu delavcu.

Res je, da je že občni zbor 10.4.2005 sprejel sklep, da se ukine delovno mesto obračunovalec-kalkulant. Toda glede na pristojnosti organov zadruge kaj takega ni bilo v pristojnosti, zato je tudi po presoji revizijskega sodišča tak sklep lahko razumeti le kot predlog, ki naj ga pristojni organ upošteva pri sanaciji in reorganizaciji zadruge. Pravila zadruge ne določajo pristojnosti njenih organov, ampak se v tem delu sklicujejo na pristojnosti, določene z zakonom. Po določbi 28. člena ZZad pa upravni odbor uresničuje sklepe občnega zbora in skrbi za smotrno poslovanje in organizacijo dejavnosti zadruge. Slabo finančno stanje ni bilo neposredni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč le razlog za sprejem sanacijskega programa in šele s sprejemom le-tega na seji Upravnega odbora 18.5.2005 je nastal razlog za sporno odpoved. Šele takrat je bilo ugotovljeno, da je dejansko prenehala potreba po opravljanju dela na delovnem mestu, za katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato odpoved z dne 9.6.2005 ni prepozna.

Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.