Jedro

Določila o prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni mogoče niti smiselno uporabiti za postopek poenostavljene prisilne poravnave.

V postopku poenostavljene prisilne poravnave so interesi upnikov varovani v bistveno zmanjšani meri glede na postopek redne prisilne poravnave. Zaradi sorazmernosti posega v interese upnikov je zato primerna le smiselna uporaba pravil ZFPPIPP o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vedno pa je treba postaviti tudi upravitelja, ki nadzoruje dolžnika v času poenostavljene prisilne poravnave, ko je prekinjen predhodni stečajni postopek.

Sodišče prve stopnje bi moralo izpeljati postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka v skladu z 235. členom ZFPPIPP: upnikov predlog za začetek stečajnega postopka bi moralo vročiti dolžniku v izjavo, ta pa bi lahko nanj odgovoril tako, da bi zahteval odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka. Šele če bi sodišče prve stopnje takšni dolžnikovi zahtevi ugodilo, bi lahko izdalo sklep o prekinitvi odločanja o začetku stečajnega postopka in ob smiselni uporabi 237a. člena ZFPPIPP imenovalo upravitelja, ki bi do pravnomočne odločitve o potrditvi prisilne poravnave opravljal nadzor nad dolžnikovim poslovanjem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek o odločanju o predlogu upnika L. d.o.o., za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekine do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 3331/2015. 2. V pritožbi zoper sklep upnik, predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom, uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tako postopek (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave kot tudi stečajni postopek se vodi, če je dolžnik insolventen. Namen (cilj, smoter) vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave. Zato glavni stečajni postopek in glavni postopek redne ali poenostavljene prisilne poravnave ne moreta teči hkrati. Določila o prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (152. člen ZFPPIPP) ni mogoče niti smiselno uporabiti za postopek poenostavljene prisilne poravnave. Prekinitev predhodnega stečajnega postopka je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu. V postopku poenostavljene prisilne poravnave so namreč interesi upnikov varovani v bistveno zmanjšani meri glede na postopek redne prisilne poravnave. Zaradi sorazmernosti posega v interese upnikov je zato primerna le smiselna uporaba pravil ZFPPIPP o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vedno pa je treba postaviti tudi upravitelja, ki nadzoruje dolžnika v času poenostavljene prisilne poravnave, ko je prekinjen predhodni stečajni postopek (Primerjaj: sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 141/2015).

5. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je izpodbijani sklep preuranjen. Sodišče prve stopnje bi moralo izpeljati postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka v skladu z 235. členom ZFPPIPP: upnikov predlog za začetek stečajnega postopka bi moralo sodišče prve stopnje vročiti dolžniku v izjavo, ta pa bi lahko nanj odgovoril tako, da bi zahteval odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka. Šele če bi sodišče prve stopnje takšni dolžnikovi zahtevi ugodilo, bi lahko izdalo sklep o prekinitvi odločanja o začetku stečajnega postopka in ob smiselni uporabi 237a. člena ZFPPIPP imenovalo upravitelja, ki bi do pravnomočne odločitve o potrditvi prisilne poravnave opravljal nadzor nad dolžnikovim poslovanjem. Če pa dolžnik ne bi odgovoril na upnikov predlog oziroma ne bi zahteval odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka, že tekoč postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom ni ovira za začetek stečajnega postopka na podlagi predloga upnika, pri čemer bi moralo sodišče hkrati s sprejemom odločitve o začetku stečajnega postopka ustaviti postopek poenostavljene prisilne poravnave.

6. Zaradi navedenega je izpodbijani sklep napačen, zato ga je višje sodišče razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), sodišče prve stopnje pa bo moralo nadaljevati z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.