Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cp 755/2007

ECLI:SI:VSCE:2007:CP.755.2007 Civilni oddelek

začasna odredba pogoji za izdajo
Višje sodišče v Celju
31. maj 2007

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je tožeča stranka verjetno izkazala obstoj terjatve in nevarnost, da bo uveljavitev te terjatve onemogočena ali otežena. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka izkazuje predkupno pravico na sporni nepremičnini, kar je podlaga za izdajo začasne odredbe. Pritožba tožene stranke je bila neutemeljena, saj ni predložila dokazov, ki bi ovrgli ugotovitve sodišča prve stopnje.
  • Pogoji za izdajo začasne odredbeAli je upnik verjetno izkazal obstoj terjatve in nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena?
  • Verjetnost obstoja terjatveAli je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je terjatev tožečih strank verjetno izkazana?
  • Nevarnost onemogočanja uveljavitve terjatveAli je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Upnik je dolžan kumulativno izkazati pogoje za izdajo začasne odredbe in sicer verjetnost obstoja terjatve in nevarnost, da bo terjatev z neizdajo začasne odredbe onemogočena oz. precej otežena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik in tožeča stranka sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi, opr. št. P 37/2007 z dne 8.3.2007, zavrnilo. Ugotovilo je, da ugovor ni utemeljen, saj je tudi pri obravnavanju ugovora sodišče prve stopnje zaključilo, da mora upnik za verjetno izkazati, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Ta prvi pogoj je tožeča stranka uspela dokazati, poleg tega je dokazala še nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena ali da je ta odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode ali pa, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper takšno odločitev se je pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz čl. 338 ZPP. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je terjatev tožečih strank verjetno izkazana. Po mnenju pritožbe tožeči stranki uveljavljata njuno predkupno upravičenje, katerega verjetnost obstoja sta vložitvi tožbe in predlogov za zavarovanje z začasno odredbo dokazovala le s sprejemom ponudbe tožene stranke, vse njune ostale navedbe pa so se tekom pravdnega postopka izkazale za neresnične, npr. da bi naj njuno zemljišče mejilo na prodajano zemljišče tožene stranke, ali pa niso podprte z nobenimi dokazi, npr. zatrjevano lastništvo sosednje nepremičnine drugotožeče stranke, obstoj izvenzakonske skupnosti tožečih strank, status kmeta prvotožeče stranke kot kmeta, katerih zemljišče meji na prodajno zemljišče, kar pa dejansko nista, kar je tudi pravilno ugotovilo sodišče v izpodbijanem sklepu. Glede na dejstvo, da tožeči strani uveljavljata predkupno upravičenje kot kmeta mejaša, njuna terjatev zoper toženo stranko ni verjetno izkazana, temveč nasprotno, iz dokazov izhaja, da tožeči stranki zatrjevanega predkupnega upravičenja sploh nimata. Sodišče na eni strani ugotavlja, da je lastnik sosednje nepremičnine, ki poleg tega ne meji na prodajno nepremičnino tožene stranke le prvotožeča stranka in da slednja nima statusa kmeta. Zmotno in nepopolna utemeljitev je tudi stališče sodišča, da naj bi bila izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožečih strank brez izdane začasne odredbe onemogočena oz. precej otežena. Tudi pri tem vprašanju je sodišče nekritično sledilo pavšalnim in abstraktnim ter z ničemer dokazanim navedbam tožečih strank. Ali obstaja verjetno izkazana nevarnost onemogočanja oz. oteževanja pri uveljavitvi terjatve tožečih strank, bi sodišče moralo ugotavljati po izvedbi dokazov, česar pa ni moglo storiti, saj tožeči stranki sodišču v tej smeri sploh nista ponudili nobenega dokaza. Poleg tega pa sklep tudi nima resnih in utemeljenih razlogov o tem, zakaj bi naj bila uveljavitev terjatve tožečih stranka onemogočena oz. precej otežena. Samo pavšalna in neargumentirana ugotovitev sodišča, da bi tožena stranka lahko izigrala pravice tožečih strank, npr. tako, da bi lastninsko pravico na ponujeni nepremičnini z darilno pogodbo prenesla na sorodnike, za izdajo začasne odredbe nikakor ne zadostuje. Poleg tega pa tudi v primeru, če bi to tožena stranka dejansko storila, uveljavitev zatrjevane terjatve tožečih stranka v ničemer ne bi bila onemogočena ali otežena oz. vsaj ne bolj, kot je glede na obstoječe dejansko stanje. Predlagala je razveljavitev sklepa in zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Priglasila je še pritožbene stroške.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka po svojih pooblaščencih. Po mnenju tožečih strank je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen sklep. Sklicevanja tožene stranke na prvo pripravljalno vlogo niso utemeljene, saj je bil ta odgovor podan po prekluzivnem roku. Nesmiselni in zavajajoči so zaključki tožene stranke v pritožbi, da naslovno sodišče drugotožene stranke sploh ne šteje za lastnico sosednje nepremičnine. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno in argumentirano predstavilo pogoje za status kmeta po Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno in argumentirano ugotovilo nevarnost uveljavitve terjatve tožečih strank. Le začasna odredba oz. prepoved odtujitve in obremenitve, vpisane v zemljiški knjigi lahko domnevnemu kupcu nudi zadostno pravno varstvo. Nadaljnji pogoj, da toženi stranki zardi izdane začasne odredbe ne bodo nastale hujše neugodne posledice od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki, pa pritožnik sploh ne izpodbija. Priglasila je še pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po zaključku sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje najprej pravilno ugotovilo prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je, da je upnik za verjetno izkazal, da terjatev obstoji in da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo, kateri so razlogi za obstoj verjetnosti terjatve. To je prvi pogoj iz določbe čl. 272 ZIZ, ki predpisuje pogoje za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da obstaja verjetnost, da imata tožeči stranki predkupno pravico na sporni nepremičnini in da izkazujeta verjetnost, da bosta to predkupno pravico v nadaljevanju te pravde tudi uspela dokazati in uveljavljati. Drugotožnica je namreč predložila odločbo o statusu kmeta. Gre za odločbo UE Litija z dne 10.9.1998, v katero sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da bi dvomilo o njej. Res je, da sodišče prve stopnje še ni ugotovilo, ali ima takšen status tudi prvi tožnik. Vendar pa Zakon o kmetijskih zemljiščih daje več možnosti za pridobitev takšnega statusa. Zato je sodišče ugotovilo, da ima možnost takšen status dokazovati tožnik in da ga bo verjetno tudi izkazal ob uporabi določbe čl. 24 Zakona o kmetijskih zemljiščih. Ker je tožena stranka kot ponudnik vezana na objavo ponudbe, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je po vseh teh ugotovitvah dovolj izkazana verjetnost obstoja terjatve tožeče stranke. Pritožnik v pritožbi ponovno skuša že doseči končno odločitev o tem ali bosta tožnika uspela v tej pravdi z nasprotnimi trditvami, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje pa je pravilno pojasnilo toženi stranki, da bo o vseh tožbenih razlogih, ugotovljeno tekom postopka na prvi stopnji. Trenutno pa je na podlagi navedenih in ugotovljenih dejstev, kot jih je ugotovilo v sklepu o izdaji začasne odredbe in v sklepu o zavrnitvi ugovora, dovolj podlage za obstoj prvega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je obstoja verjetnosti terjatve. Tako v tem delu pritožba ni utemeljena.

Neutemeljeno pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je, da je upnik za verjetno izkazal tudi nevarnost,da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnika nista bila edina ponudnika, ki sta se priglasila na dano ponudbo tožene stranke in je v sklepu o izdaji začasne odredbe ugotovilo, da so se pojavili tudi drugi kupci, s katerimi bi lahko tožena stranka sklenila kupoprodajno pogodbo in tako obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, v kolikor bo tožena stranka sklenila pravni posel z ostalimi ponudniki. Nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje je, da bi lahko tožena stranka izigrala tožnike s sklenitvijo kakšnega drugega pravnega posla, s katerim bi onemogočila uveljavitev predkupne pravice tožečih strank, se pritožbeno direktno ne izpodbija. Torej v tem delu je sodišče prve stopnje tako glede na obrazloženo dovolj široko in argumentirano obrazložilo, da obstaja nevarnost onemogočanja uveljavitve terjatve tožečih strank. Sodišče prve stopnje pa je, kot eden od pogojev za izdajo začasne odredbe, ugotovilo tudi pogoj iz III. odst. 270. čl. ZIZ. Po tej določbi upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Takšne trditve sta postavili tožeči stranki v predlogu za izdajo začasne odredbe in sta tudi navedli iz katerih razlogov ne bo prišlo do nastanka škode oz. da bo ta škoda neznatna. V sedanji pritožbi pa pritožnik navaja le to, da tudi v primeru, če bi tožena stranka dejansko sklenila pravni posel z drugimi strankami, v ničemer ne bi bila onemogočena ali otežena oz. vsaj ne bolj, uveljavitev terjatve tožeče stranke, kot je glede na obstoječe dejansko stanje, ko je že v teku pravda za sklenitev prodajne pogodbe. Ta trditev ni obrazložena in je postavljena zgolj kot nasprotna trditev tistega, kar je zaključilo sodišče prve stopnje v tej zvezi. Tožena stranka ni dokazala, da bi bilo že s samo vložitvijo tožbe tožeče stranke, toženi stranki onemogočen promet z konkretno nepremičnino. Takšnega pravnega varstva zgolj z uveljavitvijo obligacijskopravnega tožbenega zahtevka tožeči stranki nimata, zato je potrebna izdaja te začasne odredbe, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.

Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pri tem je ugotovilo, da se sodišču prve stopnje niso pripetile tiste bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem in izvršilnem postopku na katerega mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prej citirano materialno pravo kot podlago za izdajo predmetne začasne odredbe (II. odst. 350. čl. ZPP).

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške, svoje pritožbene stroške za odgovor na pritožbo nosi tudi tožena stranka, ker z ničemer ni prispevala k drugačni odločitvi sodišča druge stopnje (I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s čl. 165 ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia