15. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Mestne organizacije A. A. A., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Ž., na seji senata dne 25. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba Mestne organizacije A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2247/2001 z dne 23. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo pritožbo ustavne pritožnice zoper sklep, s katerim Okrajno sodišče v Mariboru ni ugodilo njenemu predlogu za odlog izvršbe in predlogu po četrtem odstavku 232. člena Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. - v nadaljevanju ZIP). Pritožnica meni, da je v postopku izvršbe, ki je tekel na podlagi izvršilnega naslova, zaradi napačnega ravnanja sodišča upnici plačala več, kot ji je šlo. Navaja, da zoper njo tečeta vzporedno upravna in sodna izvršba, torej dve izvršbi za isti predmet med istimi strankami. Zaradi nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v postopku upravne izvršbe, je pritožnica že vložila ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče obravnavalo pod št. Up-496/01. Pritožnica meni, da so ji bile z izpodbijanim sklepom kršene temeljne pravice iz drugega odstavka 14. člena, četrtega odstavka 15. člena ter iz 22. in 23. člena Ustave.

B.

Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica zatrjuje kršitve drugega odstavka 14. člena, četrtega odstavka 15. člena ter 22. in 23. člena Ustave, vendar kršitev teh pravic z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče zavrnilo pritožbo, ker pritožnica ne v predlogu ne v pritožbi ni zatrjevala ničesar, kar bi lahko opravičevalo razveljavitev sklepa o nadomestilu osebnega dohodka pri vrnitvi delavca v pravno osebo (četrti odstavek 232. člena ZIP), prav tako pa razen vložene ustavne pritožbe ni navedla upravičenega razloga za odlog izvršbe po 63. členu ZIP. Okoliščine, da je pritožnica v zvezi s postopkom upravne izvršbe že vložila ustavno pritožbo, ki ni bila sprejeta v obravnavo, Ustavno sodišče v tem postopku ne more upoštevati.

Že Višje sodišče je pritožnici pojasnilo, da je sodišče dolžno izvršiti pravnomočni sklep o izvršbi v dovoljenem obsegu in da lahko vračilo morebitnega dvojnega plačila doseže v ustreznem postopku. V ustavni pritožbi pa pritožnica ne pojasni, zakaj meni, da bi sodišče kot razlog za odlog izvršbe in razlog za razveljavitev sklepa o predlogu za razveljavitev predloga za nadomestilo moralo upoštevati njene trditve, da uveljavlja upnica svoj zahtevek tako z upravno kot s sodno izvršbo. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače od sodišč, pa kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne utemeljuje.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger