Jedro

Če je pogodbeno dogovorjena valutna klavzula kot podlaga za plačilo tolarske protivrednosti dolgovanega zneska, tečejo zamudne obresti po zakoniti obrestni meri od tolarske protivrednosti na dan plačila.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožeča stranka je s tožbo zahtevala razveljavitev sodne poravnave z dne 23.6.1994, s katero sta pravdni stranki razdružili skupno, v času trajanja zakonske zveze pridobljeno premoženje. Sodišče prve stopnje je tak tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe člena 385 ZPP in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. V postopku na nižjih stopnjah ni bilo upoštevano, da je sodišče, pred katerim je bila sklenjena poravnava, dovolilo nemoralno razpolaganje. V poravnavi so namreč dogovorjene oderuške obresti, kar je v nasprotju z določbo 3. člena ZPP. Zapis o takih obrestih ima za posledico ničnost poravnave. Zato je bila vložena tožba na razveljavitev, ne pa na razvezo sklenjene poravnave.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Trditev, da so v sporni poravnavi dogovorjene oderuške obresti, izhaja iz razlage njenega zapisa o obrestih, ki jih bo morala tožeča stranka plačati tožencu v primeru zamude plačila dolgovanega zneska. Revidentka izhaja iz predpostavke, da so "zakonite zamudne obresti" dogovorjene v njeno izrazito škodo. Pri tem njena stališča niso povsem jasna. Zamuda pri plačilu dogovorjenega zneska ima za tožnico že sama po sebi - ne glede na dogovorjeno obrestno mero - za posledico, da dolguje "vsak dan več". V tem ni mogoče najti elementov oderuštva. Nižji sodišči pa sta se postavili na stališče, da je glede višine obrestne mere zamudnih obresti zapis v poravnavi mogoče razlagati s stališča, da so dogovorjene le od tolarske protivrednosti na dan plačila realizirane valutne klavzule: tečejo torej od tolarskega zneska od 5.7.1994 dalje. Ne glede na to pa v vsakem slučaju obvelja, da je pogodbeno bilo dogovorjeno (399. člen ZOR, zakona o obligacijskih razmerjih), da od dolgovarnega zneska - tudi če se zanemari njegova tolarska protivrednost na dan plačila - lahko tečejo le zakonite zamudne obresti. To pa pomeni, da te obresti, ker so dogovorjene kot zakonite, v nobenem slučaju ne morejo biti oderuške. Zato ni sprejemljiv revizijski očitek, ki se nanaša na različno možno pravno razlago ob zahtevku na razveljavitev poravnave - ne pa na njeno razvezo - ker ga izostanek zatrjevane ničnosti v nobenem primeru ne utemelji. Ker zapis v poravnavi, ki se nanaša na obrestno mero, ni tak, da bi imel za posledico njeno ničnost, je neutemeljen tudi revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena v zvezi s 3. členom ZPP.

Ker izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati napak in nepravilnosti, na katere mora po določbi 386. člena ZPP revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).