Up-341/96

19.12.1996

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi podpisnikov pobude in predlagateljev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za volitve v Državni zbor ter SSS na seji senata dne 19. decembra 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba podpisnikov pobude in predlagateljev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za volitve v Državni zbor ter SSS zoper Poročilo Republiške volilne komisije z dne 12.12.1996 o izidu glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ki je bil 8. decembra 1996, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniki izpodbijajo Poročilo Republiške volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ki je bil 8. decembra 1996 (v nadaljevanju: Poročilo), češ da je pomanjkljivo in da ni v skladu z 90. členom Ustave. Predlagajo Ustavnemu sodišču, da naloži Republiški volilni komisiji (v nadaljevanju: RVK), da ugotovi izid referenduma za vsako referendumsko vprašanje posebej, da pri ugotavljanju izida referenduma za posamezno referendumsko vprašanje upošteva le glasove volilcev, ki so o tem vprašanju veljavno glasovali in da v svojem poročilu ugotovi, ali je bil posamezen predlog sprejet ali ne. Podrejeno pa predlagajo, da Ustavno sodišče ugotovi, da je Zakon o načinu glasovanja in o ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu (Uradni list RS, št. 57/96 - v nadaljevanju: ZNGUIG) v skladu z Ustavo samo, če se tolmači tako, da se izid referenduma ugotavlja za vsako vprašanje posebej.

Pritžniki navajajo, da je v nasprotju z Ustavo, da se glasovi tistih, ki se do posameznega predloga niso opredelili, upoštevajo kot glasovi proti temu predlogu. Navajajo, da je bilo ob sprejemanju ZNGUIG poudarjeno, da zakonodajalec želi slediti odločbi Ustavnega sodišča v zadevi U-I-266/96 in uzakoniti bavarski model referenduma, v katerem se izid referenduma ugotavlja za vsak predlog posebej, izmed tistih predlogov, ki so dobili več glasov za kot proti, pa je sprejet tisti, ki je dobil najvelčje število glasov za. Menijo, da se zaradi nejasnosti ZNGUIG v javnosti tolmači na način, ki pomeni razpršitev glasov, kar je Ustavno sodišče že opredelilo kot protiustavno. Menijo tudi, da je Poročilo formalno pomanjkljivo, ker ne ugotavlja, ali je posamezen predlog sprejet ali ne.

2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

3.Kolikor je Poročilo šteti za dokončen posamični akt, ki ga je zaradi zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin možno izpodbijati z ustavno pritožbo, je to praviloma možno šele po izčrpanju vseh drugih pravnih sredstev - v tem primeru po tem, ko bi bilo o vprašanju že pravnomočno odločeno v upravnem sporu po prvem odstavku 157. člena Ustave. Izjemne možnosti odločanja ustavnega sodišča pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev po drugem odstavku 51. člena ZUstS ustavni pritožniki niti niso predlagali, Ustavno sodišče pa tudi samo ne vidi razlogov za tako izjemno odločanje: zatrjevana kršitev ni očitna, saj naj bi po navedbah same ustavne pritožbe ta kršitev (domnevno napačna ugotovitev izida referenduma) bila le v domnevno napašni interpretaciji ZNGUIG, torej ne v neki očitno napačni uporabi zakona. Glede na to, da kršitev ni očitna, Ustavno sodišče ni ugotavljalo, ali bi lahko zaradi zatrjevane kršitve pritožnikom nastale nepopravljive posledice.

4.Iz zgoraj navedenih razlogov je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5.Ustavni pritožniki podrejeno predlagajo, da Ustavno sodišče ugotovi, da je ZNGUIG v skladu z Ustavo samo, če se ga tolmači tako, da se izid referenduma ugotavlja za vsako vprašanje posebej in da se pri ugotavljanju izida za posamezno vprašanje upošteva le glasove volilcev, ki so o tem vprašanju veljavno glasovali. Senat je sklenil, da predlaga Ustavnemu sodišču, da na seji ta del ustavne pritožbe izloči iz zadeve Up-341/96 in ga obravnava posebej kot pobudo za oceno ustavnosti.

6.Ta sklep je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi 51. in 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lovro Šturm in sodnika dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata dr. Lovro Šturm