Jedro

Blokada poslovnega računa, nastop trajne insolventnosti in stečaj kot posledica izvršitve izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so v predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe verjetno izkazani. Tako je izkazano tudi, da prav izvršitev izpodbijanega sklepa ogroža poslovanje tožnice v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Verjetno so izkazane tudi okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki ustreza merilom iz 32. člena ZUS-1. Sklenjena prisilna poravnava namreč na eni strani onemogoča ponovno prisilno poravnavo, po drugi strani pa verjetno izkazuje tudi zatrjevano nižje poplačilo upnikov v stečajnem postopku. Z delno odložitvijo izvršitve izpodbijanega sklepa je tožnici do pravnomočne odločitve o zakonitosti sklepa omogočeno poslovanje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja kot pogoj za (višje) poplačilo terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, kar ob izkazanih prilivih na poslovni račun tožnice po presoji sodišča pretehta javno korist, ki zasleduje učinkovito in hitro izterjavo davčnih obveznosti.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi. Izvršitev sklepa Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934-73237/2014-1 07-3401-00 z dne 4. 11. 2014 se v znesku 36.874,00 EUR odloži do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

1. Tožnica vlaga tožbo na delno odpravo sklepa Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934-73237/2014-1 07-3401-00 z dne 4. 11. 2014, s katerim je zoper tožnico uvedena davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki po stanju na dan 4. 11. 2014 z zamudnimi obrestmi in stroški izvršbe znaša 50.573,13 EUR, z rubežem denarnih sredstev na računu pri banki A.. Toži iz razloga napačne uporabe drugega odstavka 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, da so v stečajnem postopku prednostne tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, in posledično določb ZFPPIPP o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave.

2. Hkrati predlaga, da sodišče izvršitev izpodbijanega sklepa (v višini 38.228,78 EUR oziroma 36.874,36 EUR) odloži do izdaje pravnomočne sodbe oziroma podredno, da začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, s prepovedjo izvrševanja oziroma z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa za znesek navadnih terjatev, ki je bil potrjen v postopku poenostavljene prisilne poravnave v višini 36.874,36 EUR. Predlog vlaga na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

3. Davčna izvršba je bila s sklepom Finančne uprave z dne 19. 11. 2014 uradoma zadržana do odločitve o pritožbi. Z zavrnitvijo pritožbe se izvršba nadaljuje z dnem 3. 6. 2015, kar bi povzročilo blokado poslovnega računa in s tem nemožnost poslovanja tožnice v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja, ki je bil osnova za potrditev prisilne poravnave. V obdobju zadnjih sedmih mesecev od 1. 11. 2014 do 1. 6. 2015 je znašal priliv na poslovni račun tožnice 279.395,14 EUR, kar je povprečno 1.995,00 EUR na delovni dan. Glede na visok znesek izvršbe je nedvomno, da bo račun blokiran več kot en mesec, kar pomeni ponoven nastop dolgotrajne plačilne nesposobnosti in insolventnosti v skladu z določbami ZFPPIPP. V skladu s 14. členom ZFPPIPP nastopi stanje trajne insolventnosti, če dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov njegovih obveznosti. Ker tožnica v tem času zamuja s plačami že za dva meseca (marec in april 2015) in plač ne bo mogla izplačati vsaj še en mesec, bodo nastopili razlogi za trajno insolventnost oziroma za stečaj. Tožnica tudi nima prostih sredstev na računu, s katerimi bi plačala izpodbijani sklep o izvršbi. Stanje sredstev na računu na dan 1. 6. 2015 znaša 870,88 EUR. Ker je bila prisilna poravnava pravnomočno potrjena 14. 10. 2014, ponovni predlog prisilne poravnave ni mogoč in je mogoč le še stečaj. V njem pa bodo upniki poplačani v bistveno nižjem deležu (6,11%) od tistega, ki je določen v prisilni poravnavi (30%). Razlika med pričakovanim poplačilom navadnih upnikov v stečaju (do katerega bo zaradi nastopa dolgotrajne plačilne nesposobnosti tožnice zagotovo prišlo, če se bo nezakonit sklep izvrševal) in poplačilom po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi znaša 751.811,00 EUR in predstavlja za tožnico težko popravljivo škodo, ki je ne bo mogoče odpraviti, ker bo tožnica v stečaju že pred pravnomočno odločitvijo sodišča. 4. Tožena stranka v svojem odgovoru predlagani začasni odredbi nasprotuje. Tožnica po mnenju tožene stranke ni izkazala za verjetno, da je njeno poslovanje ogroženo oziroma da ji bo nastala težko popravljiva škoda izključno zaradi izvršitve izpodbijanega sklepa. Sama namreč opozarja, da že sedaj zamuja s plačami za dva meseca in da vsaj še en mesec ne bo mogla izplačati plač, zaradi česar bodo nastopili razlogi za trajno insolventnost oziroma za stečaj. Opozarja tudi na stališče sodbe Vrhovnega sodišča I Up 443/2013 z dne 21. 11. 2013, po katerem možnost uvedbe stečaja sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1, in meni, da posebno kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot težko popravljivo, v predlogu niso konkretno navedene in izkazane.

5. Zahteva je utemeljena.

6. Ob upoštevanju določb ZDavP-2 in ZUS-1 tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Zato zakon ureja pogoje za izdajo začasne odredbe, katere prvenstveni namen je preprečitev škode, ki bi bila, ob morebitnem uspehu s tožbo, težko popravljiva in s tem zagotovitev učinkovitega sodnega varstva. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Po tretjem odstavku tega člena lahko tožnik iz enakih razlogov zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Glede na opisano zakonsko ureditev je tožnik dolžan v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj verjetno izkazati. Z izdajo začasne odredbe se namreč preprečuje le škoda, ki bi nastala tožniku izključno zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki je ob uspehu s tožbo glede na okoliščine konkretnega primera ali po naravi zadeve, po izvršitvi izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti ali pa bi bila vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo odločbe, otežkočena. Po ustaljeni upravno sodni praksi gre za škodo, ki je resna in ki neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta.

8. Blokada poslovnega računa, nastop trajne insolventnosti in stečaj kot posledica izvršitve izpodbijanega sklepa, je po presoji sodišča v predlogu verjetno izkazana. Verjetno je izkazano tudi, da prav izvršitev izpodbijanega sklepa ogroža poslovanje tožnice v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Verjetno pa so po presoji sodišča izkazane tudi okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki ustreza merilom iz 32. člena ZUS-1. Sklenjena prisilna poravnava namreč na eni strani onemogoča ponovno prisilno poravnavo, po drugi strani pa verjetno izkazuje tudi zatrjevano nižje poplačilo upnikov v stečajnem postopku, kar je okoliščina, zaradi katere bi uvedba stečajnega postopka povzročila škodo, ki je po uvedbi stečajnega postopka nepopravljiva.

9. Z delno odložitvijo izvršitve izpodbijanega sklepa je tožniku, do pravnomočne odločitve o zakonitosti izpodbijanega sklepa, omogočeno poslovanje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja kot pogoj za (višje) poplačilo terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, kar po presoji sodišča, ob izkazanih prilivih na poslovni račun tožnice, pretehta javno korist, ki zasleduje učinkovito in hitro izterjavo davčnih obveznosti.

10. Ker so po navedenem pogoji za izdajo začasne odredbe izpolnjeni, je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.