Jedro

Na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo stroški, ki jih ima prosilec zaradi poravnavanja svojih obveznosti oz. stroški, ki jih ima z lastnim preživljanjem. V skladu z določbami ZBPP in ZSV se namreč šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo civilne tožbe. V obrazložitvi odločbe navaja, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V skladu z navedeno določbo je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Pri tem se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve ter je na dan vložitve prošnje znašal 461,22 EUR. Organ za BPP je na podlagi podatkov ZPIZ ugotovil, da je tožnica v obdobju 3 mesecev pred vložitvijo prošnje prejela starostno pokojnino v skupnem neto znesku 1.376,70 EUR ter vdovsko pokojnino v skupnem znesku 187,86 EUR. Ker tožničini povprečni mesečni dohodki znašajo 521,52 EUR, kar je več kot znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v laični in obširni tožbi navaja, da njena pokojnina po odtegljaju za zdravstveno zavarovanje znaša 434,00 EUR, vdovska pokojnina pa 62,62 EUR. Živi sama, ima sina, ki pa jo le redko obišče. Sicer pa tožnica v tožbi obširno opisuje težave, ki jih ima zaradi spora z A.A. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi prosilec za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oz. nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV). Glede na navedeni predpis je ta v času vložitve tožničine prošnje znašal 461,22 EUR.

Zakonodajalec je torej finančni kriterij do upravičenja do brezplačne pravne pomoči omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vezana tako organ za brezplačno pravno pomoč kakor tudi sodišče. Glede na višino tožničinih prejemkov iz naslova starostne in vdovske pokojnine, kot so razvidni iz potrdila ZPIZ, ter dejstva, da živi tožnica sama v gospodinjstvu, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo. Sicer pa tudi tožnica v tožbi ne ugovarja ugotovljeni višini prejemkov, ugovarja le, da po odtegljaju za dodatno zdravstveno zavarovanje prejme pokojnino v višini 434,00 EUR. Navedena okoliščina pa za samo odločitev v zadevi ni relevantna, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo stroški, ki jih ima prosilec zaradi poravnavanja svojih obveznosti oz. stroški, ki jih ima s preživljanjem. Pri omogočanju do dostopa do brezplačne pravne pomoči se v skladu z določbami ZBPP in ZSV šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Po ZSV se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini, ki omogoča preživetje. Višina minimalnega dohodka po ZSV znaša 230,61 EUR, med tem ko ZBPP kot kriterij za ugotavljanje socialne ogroženosti določa dvakratnik navedenega zneska, to je znesek 461,22 EUR.

Ker dohodki tožnice presegajo cenzus, ki je določen za odobritev brezplačne pravne pomoči, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.