Jedro

Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Dolžnikova pravica uveljavljanja ugovorov pa je neodvisna od dobrovernosti cesionarja. Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je za nov naslov dolžnice vedel novi upnik, temveč, ali je zanj vedel prvotni upnik. Slednji bi namreč moral novega upnika, če je za nov naslov vedel, o tem tudi obvestiti, če tega ni storil, pa navedeno ne more iti na breme dolžnice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v tistem delu 2. točke izreka, ki se nanaša na pritožnico, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi opr. št. VL 72629/2022 z dne 11. 10. 2022, razveljavi (1. točka izreka sklepa) in da vsaka stranka krije svoje stroške postopka s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper tisti del 2. točke izreka sklepa, ki se nanaša nanjo, se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da je že v ugovoru in tudi kasneje ugovarjala, da je izvirnega imetnika terjatve takoj seznanila z odselitvijo in novim naslovom za vročanje. Uveljavljala je neutemeljeno povzročene stroške. Sodni zaključek, da upnik ni mogel vedeti, da na tem naslovu ne prebiva in o tem ni bil seznanjen, je posledica spregleda pravnega pravila iz drugega odstavka 421. člena OZ, po katerem lahko dolžnica zoper upnika ugovarja vse ugovore, ki jih ima do cedenta. Za cesijo je izvedela v izvršilnem postopku, torej lahko ugovarja, da je cedent pravočasno vedel za spremenjeni naslov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), paziti po uradni dolžnosti.

5. V obravnavni zadevi je novi upnik kot cesionar, kateremu je bila cedirana terjatev upravnika A. d. o. o. do dolžnice, zoper le-to predlagal izvršbo. Dolžnica je predlagala razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, saj se je z naslova v oktobru 2020 odselila, o naj bi upravnika tudi trikrat obvestila. Sodišče prve stopnje je dolžničinemu predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ugodilo, vendar pa dolžnici ni priznalo stroškov, ki so ji s tem nastali. Navedeno je utemeljilo z obrazložitvijo, da upnik ni mogel vedeti, da dolžnica na navedenem naslovu dejansko ne prebiva, saj o tem ni bil seznanjen. Hkrati pa dolžnica ni izkazala, da je bil upnik obveščen o dolžničinem novem oziroma dejanskem naslovu.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, s tem pa napačno upoštevalo načelo culpae le glede novega upnika, ne pa tudi prvotnega. Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je namreč bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja (primerjaj tudi sklep VSRS II Ips 170/2010). Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Dolžnikova pravica uveljavljanja ugovorov pa je neodvisna od dobrovernosti cesionarja.1 Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je za nov naslov dolžnice vedel novi upnik, temveč, ali je zanj vedel prvotni upnik. Slednji bi namreč moral novega upnika, če je za nov naslov vedel, o tem tudi obvestiti, če tega ni storil, pa navedeno ne more iti na breme dolžnice.

7. Ker sodišče prve stopnje teh materialnopravnih izhodišč ni upoštevalo, v izpodbijanem sklepu tudi ni ugotovilo, ali je dolžnica prvotnega upnika obvestila o svojem novem naslovu. Predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti je namreč ugodilo le iz razloga, ker dolžnica ob vročitvi sklepa o izvršbi ni živela na v predlogu za izvršbo navedenem naslovu, glede tega, ali je prvotnega upnika obvestila o spremembi naslova, pa je dejansko stanje ostalo neugotovljeno. Le-tega kot prvo ne more ugotavljati višje sodišče. 8. Po povedanem je pritožba dolžnice utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v navedenem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje o dolžničinih stroških ponovno odloči, pri tem pa upošteva zgoraj navedena izhodišča. 9. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

1 Dr. Miha Juhar, E-paket obligacije z e-komentarjem OZ, komentar 421. člena, portal Tax-Fin-Lex.