Jedro

Predlog za določitev uklonilnega zapora je dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe), in ne dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Kočevju je s sodbo PR 16/2006 z dne 18. 4. 2006 R. J. spoznalo za odgovornega storitve prekrškov po šestem odstavku 138. člena in po točki d tretjega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu po določitvi globe za posamezni prekršek izreklo enotno globo v višini 240.000,00 SIT oziroma 1.001,50 EUR. Sodba je postala pravnomočna dne 3. 4. 2007. Ker storilec globe ni plačal, je Okrajno sodišče v Ljubljani kot krajevno pristojno sodišče na predlog Okrajnega sodišča v Kočevju s sklepom Pruz 2659/2007-2424 z dne 2. 10. 2007 storilcu določilo uklonilni zapor. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, se je vročitev navedenega sklepa štela za opravljeno z dnem 3. 9. 2009. Okrajno sodišče v Ljubljani je po pregledu spisovne dokumentacije ugotovilo, da so dne 3. 4. 2011 pretekla štiri leta od dneva, ko je sodba, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega, postala pravnomočna, zato je s sklepom Pruz 2659/2007-2424 z dne 19. 4. 2011 na podlagi tretjega odstavka 44. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) postopek izvršitve uklonilnega zapora zoper storilca R. J. ustavilo.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovna državna tožilka zaradi kršitve materialnih določb zakona po 3. točki prvega odstavka 156. člena ZP-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in ugotovi uveljavljano materialnopravno kršitev. Opozarja, da je bil predlog za določitev uklonilnega zapora Okrajnemu sodišču v Ljubljani posredovan pred potekom absolutnega zastaralnega roka, določenega v tretjem odstavku 44. člena ZP-1. Skladno s to določbo se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Absolutno zastaranje se torej nanaša le na začetek izvrševanja sankcije, zakon pa ne določa, da bi moral biti postopek za izvršitev globe ali druge sankcije do izteka tega roka tudi dokončan. Časa za dokončanje izvršitve izrečene sankcije ZP-1 namreč ne omejuje. Opozarja tudi, da je odločitev Vrhovnega sodišča v tej zadevi pomembna za poenotenje prakse na okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Zastaranje izvršitve sankcije ureja ZP-1 v 44. členu. V prvem odstavku citirane določbe je določen relativni zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije, ki znaša dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne zastaranje teči znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (absolutno zastaranje). Vrhovna državna tožilka pravilno opozarja, da glede na citirano zakonsko besedilo ni nujno, da je ob izteku absolutnega zastaralnega roka postopek za izvršitev sankcije tudi dokončan, saj se zastaranje nanaša le na začetek izvrševanja sankcije. Iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pa je zmotna njena izpeljava, da se je v obravnavani zadevi globa, ki je bila storilcu R. J. izrečena s sodbo z dne 18. 4. 2006, začela izvrševati že z dnem 20. 9. 2007, ko je Okrajno sodišče v Ljubljani prejelo predlog Okrajnega sodišča v Kočevju za določitev uklonilnega zapora.

5. V slovenskem pravnem redu uklonilni zapor ni predviden kot ena od sankcij, ki se sme izreči storilcu za storjeni prekršek (4. člen ZP-1), temveč le kot mehanizem, ki naj storilca prekrška prisili k plačilu izrečene globe.(1) ZP-1 tako v prvem odstavku 19. člena določa, da se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. Uklonilni zapor traja, dokler globa ni v celoti plačana, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe (tretji odstavek 19. člena ZP-1), pač pa to prisilno izterja (prvi odstavek 20. člena ZP-1 v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 202. člena ZP-1) pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov (Zakon o davčnem postopku; v nadaljevanju ZDavP-2). Z uklonilnim zaporom država ne izvaja nobenih dejanj, ki bi lahko štela kot prisilno odvzemanje sredstev storilcu zaradi poplačila pravnomočno izrečene globe, temveč se z njim skuša izogniti potrebi po izvajanju take dejavnosti.(2) Uklonilni zapor tako ni niti nadomestna sankcija, saj z njegovo izvršitvijo zahteva po plačilu globe ne ugasne.

6. Ob tako pojasnjeni pravni naravi uklonilnega zapora je jasno, da predlog za določitev uklonilnega zapora z dne 20. 9. 2007, ki ga v zahtevi za varstvo zakonitosti izpostavlja vrhovna državna tožilka, ni dejanje, s katerim se je že začela izvrševati pravnomočno izrečena globa. Predlog za določitev uklonilnega zapora kot tudi nadaljnja procesna dejanja pristojnih organov, ki so usmerjena v določitev in izvršitev uklonilnega zapora (npr. sklep o določitvi uklonilnega zapora), je treba obravnavati le kot dejanje, ki meri na izvršitev sankcije (globe) oziroma kot dejanje, ki v smislu tretjega odstavka 44. člena ZP-1 pretrga zastaranje.(3) To pomeni, da je dne 20. 9. 2007, ko je Okrajno sodišče v Ljubljani prejelo predlog Okrajnega sodišča v Kočevju za določitev uklonilnega zapora storilcu, prišlo do pretrganja zastaranja, ki je začelo teči s pravnomočnostjo sodbe (3. 4. 2007), s katero je bila storilcu izrečena globa za storjena prekrška, in ne do začetka izvrševanja te sankcije.

7. V obravnavani zadevi, ki ne zajema postopka nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti (sedmi odstavek 19. člena ZP-1), je po presoji Vrhovnega sodišča kot začetek izvrševanja globe v smislu 44. člena ZP-1 treba šteti trenutek, ko se začne postopek prisilne izterjave globe,(4) to je trenutek izdaje sklepa o davčni izvršbi (drugi odstavek 143. člena ZDavP-2 v zvezi s 156. členom ZDavP-2). Šele s tem trenutkom namreč država začne izvajati neposredna dejanja, ki so usmerjena v odvzem sredstev storilcu zaradi poplačila pravnomočno izrečene globe. Glede na podatke v spisu se do 3. 4. 2011, ko se je iztekel štiriletni absolutni zastaralni rok iz tretjega odstavka 44. člena ZP-1, zoper storilca R. J. še ni začel postopek prisilne izterjave globe, zato je Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijanim sklepom utemeljeno ustavilo postopek izvršitve uklonilnega zapora.

C.

8. Ker zatrjevana materialnopravna kršitev ni podana, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

Op. št. (1): Gl. npr. sodbo VS RS IV Ips 53/2009 z dne 15. 12. 2009. Prim. tudi komentar P. Čas v Zakonu o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 114-116, ter komentar I. Beleta v Zakonu o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 97-102. Op. št. (2): Prim. I. Bele, nav. delo, str. 98. Op. št. (3): Prim. P. Čas, nav. delo, str. 119 in 853. Op. št. (4): Prim. P. Čas, nav. delo, str. 119. Prim. tudi komentar L. Selinšek v Zakonu o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 181.