Jedro

Nad tožencem je bil še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje začet postopek osebnega stečaja, pritožbo pa je kljub temu vložila njegova dotedanja pooblaščenka, čeprav ji je z začetkom osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje prenehalo in je to prešlo na stečajnega upravitelja. Ker ta odvetniške družbe ni pooblastil niti ni odobril že vložene pritožbe, je to vložila oseba, ki te pravice ni imela. Tako pritožbo je treba zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženčevo preživninsko obveznost, določeno s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2587/2013 s 26. 2. 2014, zvišalo na 160 EUR mesečno za vsakega otroka. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Proti ugodilnemu delu sodbe je toženec po pooblaščeni odvetniški pisarni pravočasno vložil pritožbo. Izpodbija razloge, ki naj utemeljevali zvišanje preživnine, opozarja na svoje premoženjsko stanje, zlasti na dejstvo, da je bil 6. 6. 2016 nad njim oklican stečajni postopek. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe.

3. Tožnika na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Nad tožencem je Okrožno sodišče v Ljubljani 6. 6. 2016, torej še pred zadnjim narokom za glavno obravnavo (10. 6. 2016) in pred izdajo (pridržane) izpodbijane sodbe (16. 6. 2016), začelo postopek osebnega stečaja (glej prilogo B 8). Ker so s tem nastopile posledice začetka stečajnega postopka (4. točka 205. člena ZPP), je bil postopek prekinjen po samem zakonu, v obravnavanem primeru pa se je nadaljeval (v skladu 5. točko šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP) s pravnomočnostjo sklepa St .../2016 s 3. 10. 2016. 6. Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni ves čas postopka. Od začetka postopka osebnega stečaja, ki je v obravnavanem primeru nastopil med pravdo, je poslovna sposobnost toženca/stečajnega dolžnika omejena (386. člen ZFPPIPP). Pravdno sposoben je v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso (in vanjo sodi tudi preživninska obveznost do njegovih otrok), ga lahko zastopa le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik.

7. Z začetkom postopka osebnega stečaja so torej nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka (prvi odstavek 244. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), zato je pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik odvetniški družbi, ki je zanj vložila pritožbo, 6. 6. 2016 prenehalo(1) (drugi odstavek 101. člena ZPP oziroma prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Hkrati je s tem trenutkom (6. 6. 2016) stečajni upravitelj pridobil pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP).

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje 15. 12. 2016 izpodbijano sodbo vročilo stečajnemu upravitelju (vročilnica, speta k list. št. 78) (2). Iz spisa ne izhaja, da bi stečajni upravitelj že vloženo pritožbo s strani odvetniške pisarne odobril ali da bi to odvetniško pisarno pooblastil za zastopanje stečajnega dolžnika – toženca. Vloženo pritožbo z 18. 8. 2016 je torej v času, ko je bila toženčeva sposobnost že omejena (in za to dejstvo sta, kot izhaja iz vsebine vložene pritožbe, vedela tako toženec kot pooblaščena odvetniška pisarna), vložila nepooblaščena odvetniška družba, kajti njeno pooblastilo je prenehalo s 6. 6. 2016. 9. Pritožbo je tako vložila pooblaščenka, ki te pravice nima. Taka pritožba ni dovoljena (tretji odstavek 343. člena ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sklep VSL I Cp 1209/2016 z 28. 9. 2016. Op. št. (2): Primerjaj sklep VSL II Cp 2357/2010 z 29. 10. 2010.