10. 4. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Dušana Cvetka, Apače in drugih, ki jih zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. n. o., Grosuplje, na seji 10. aprila 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 5. člena, 3. točke prvega odstavka 31. člena in prvega odstavka 127. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06 – ur. p. b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki kot slovenski rezidenti, zaposleni pri različnih delodajalcih v Republiki Avstriji (v nadaljevanju Avstrija), izpodbijajo prvi odstavek 5. člena, 3. točko prvega odstavka 31. člena in prvi odstavek 127. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-1). Navajajo, da je Slovenija z Avstrijo sklenila mednarodni sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, s katerim je dogovorila metodo odbitka že plačanih davkov v tujini. Ker pa naj bi Slovenija z nekaterimi državami sklenila bilateralne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja z dogovorjeno metodo izvzetja, menijo, da načelo obdavčitve po svetovnem dohodku iz prvega odstavka 5. člena ZDoh-1 v neskladju s 14. členom Ustave neenako obravnava rezidente glede na državo zaposlitve. Izpodbijani ureditvi nadalje očitajo, da naj bi zavezancem, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja v tujini, pri odmeri dohodnine onemogočala uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove za zneske stroškov v zvezi z delom na podlagi 3. točke prvega odstavka 31. člena ZDoh-1. Zato naj bi bili glede uveljavljanja stroškov v zvezi z delom v neskladju s 14. členom Ustave v neenakem položaju nasproti davčnim zavezancem, ki so zaposleni v Sloveniji. S tem naj bi bila rezidentom, ki delajo v tujini, delno omejena tudi pravica do proste izbire zaposlitve iz drugega odstavka 49. člena Ustave. Členu 127 ZDoh-1 očitajo neskladje z 2. členom Ustave, ker naj ne bi jasno opredelil, kaj razume s pojmom "plačana dohodnina".

2.V vlogi, ki jo je 12. 6. 2006 prejelo Ustavno sodišče, je kot pobudnica sicer navedena Civilna iniciativa za oceno ustavnosti Zakona o dohodnini – 1 (v nadaljevanju Civilna iniciativa), katere predstavnik je Dušan Cvetko, ki je tudi podpisal pooblastilo za zastopanje pooblaščencu. Ustavno sodišče je, ne da bi se spuščalo v presojo, ali Civilna iniciativa izkazuje pravni interes za izpodbijanje navedenih predpisov, štelo, da pobudo vlagajo Dušan Cvetko in drugi ter tisti, ki so podpisali sklep o ustanovitvi Civilne iniciative in o imenovanju Dušana Cvetka za njenega predstavnika.

3.Izpodbijana ureditev je med postopkom pred Ustavnim sodiščem z uveljavitvijo Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08 – ZDoh-2) prenehala veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi drugega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja tudi predpise, ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehali veljati, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS).

4.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07) sprejelo stališče, da se tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti predpisa, ki je prenehal veljati po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Tudi v teh primerih je predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude tudi izčrpanost pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da bi morali pobudniki trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na kateri temelji morebitna odločitev o njihovem primeru, uveljavljati že v postopku pred upravnimi organi oziroma sodišči. Navedeno stališče pobudnikom ne onemogoča dostopa do Ustavnega sodišča, temveč pomeni le njegovo odložitev na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi upravnimi organi in sodišči, če ne bodo pobudniki svojih pravic uspešno zavarovali že v teh postopkih.

5.Pobudniki utemeljujejo svojo pravovarstveno potrebo zgolj s predložitvijo posameznih dokumentov avstrijskih davčnih organov, ki izkazujejo izračun davčnih obveznosti za posamezne pobudnike v Republiki Avstriji. Ob tem pa ne izkažejo, da bi zoper morebitno odmero davčnih obveznosti v Sloveniji, za katero trdijo, da je ustavno sporna, pred vložitvijo pobude izčrpali pravna sredstva. Zato je Ustavno sodišče iz razlogov, navedenih v sklepu št. U-I-174/05, pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki je začela veljati naslednji dan po objavi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BATIDO) v Uradnem listu RS – MP, št. 4/98.