Jedro

Kršiteljica je bila poučena, da kolikor zahteve za sodno varstvo ne vloži, lahko plača tudi polovico izrečene globe. Kot izhaja iz spisovnega gradiva upravnega organa, kršiteljica pravnega sredstva (zahteve za sodno varstvo) zoper izdan plačilni nalog ni vložila, tega pa ne uveljavlja niti v tožbi pred tem sodiščem, zaradi česar je predmetni plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv in je tako bila odločitev tožene stranke o začetku izvršbe pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava RS (v nadaljevanju FURS) kot prvostopenjski davčni organ začela davčno izvršbo z rubežem denarnih prejemkov na dolžničina denarna sredstva, ki jih ima pri banki X. d.d., zaradi izterjave davčnega dolga v višini 300,00 EUR iz naslova globe, ki izhaja iz izvršilnega naslova Y. d.d. in sicer plačilnega naloga št. 16-352053400117 z dne 26. 5. 2016, pravnomočnega 4. 6. 2016 in izvršljivega 5. 7. 2016, skupno s stroški izdaje predmetnega sklepa v višini 10,00 EUR.

2. V obrazložitvi je prvostopenjski organ navedel določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki se nanašajo na začetek davčne izvršbe in izvršilne naslove ter denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe kakor tudi omejitve pri davčni izvršbi.

3. Tožnica je zoper odločitev prvostopenjskega organa dne 20. 3. 2017 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je obravnavanega dne imela pritrjeno vinjeto na vetrobranskem steklu vozila, kar bi se dalo preveriti, zaradi česar je izvršba neupravičena in zato želi, da se razjasnijo vse okoliščine glede na nastale terjatve ter predlaga, da se pozove uslužbenca Y.-a, katera sta izdala plačilni nalog.

4. V pritožbenem postopku je drugostopenjski organ pritrdil odločitvi prvostopenjskega organa glede vsebine odločitve. V obrazložitvi je pojasnil, da je šlo pri izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi za izterjavo globe na podlagi veljavnega izvršilnega naslova plačilnega naloga Y.-, ki je bil opremljen tako s potrdilom o pravnomočnosti, kakor tudi izvršljivosti, in da tožnica, ki je imela možnost zoper izdan plačilni nalog vložiti pravno sredstvo, z zahtevo za sodno varstvo, tega ni storila. Drugostopenjski organ je še navedel, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj obstaja veljavni izvršilni naslov, in sicer zgoraj navedeni plačilni nalog, zaradi česar je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi, saj pritožnica v danem paricijskem roku globe ni poravnala, zaradi česar so za začetek postopka prisilne izterjave obstajali vsi zakonsko zahtevani pogoji.

5. Tako je drugostopenjski organ iz zgoraj navedenih razlogov pritožbo pritožnice kot neutemeljeno zavrnil. 6. Tožeča stranka se z odločbo drugostopenjskega organa ne strinja, zaradi česar vlaga predmetno tožbo, v kateri ponavlja pritožbene ugovore in navedbe, in sicer, da je izdaja plačilnega naloga, ki je bila podlaga za predmetno izvršbo neutemeljena, saj je imela kritičnega dne vinjeto nalepljeno na vetrobranskem steklu in tako ni obstajal razlog za izrek kakršnekoli globe, kar sta uslužbenca Y.-a lahko tudi videla, zaradi česar meni, da uslužbenca svoje delo opravljata malomarno in z namenom njo oškodovati. Predlaga, da se uslužbenca zasliši in se proti njima sproži disciplinski postopek zaradi dejanja nevestnega dela v službi, saj je vinjeta obstajala in tako meni, da sta uslužbenca zlorabila svoj položaj ter izpisala namišljeno kazen, pri čemer ima za obstoječo vinjeto tudi pričo, ki je bila prisotna na samem dogodku in lahko izpove o dejanju na kraju dogodka. Zaradi navedenega s tožbo izpodbija predmetni sklep tožene stranke in v celoti vztraja, da je vinjeta obstajala, razlogi za plačilo globe pa niso obstajali.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih aktov.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, kakor tudi z določbami Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Sodišče pritrjuje tudi razlogom, s katerimi je tožena stranka zavrnila pritožbene ugovore in se tako v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje (drugi odstavek 72. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

10. V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo dolžnega zneska globe na podlagi zgoraj navedenega izdanega plačilnega naloga Y.-a. Slednjega je predlagatelj izvršbe, v skladu s prvim odstavkom 146. člena ZDavP-2, na podlagi plačilnega naloga o prekršku kot izvršilnega naslova, poslal davčnemu organu.

11. V danem primeru med strankama ni sporno, da je bil predmetni plačilni nalog izdan, tožnica zgolj meni, da je bil izdan neupravičeno, in da je iz tega razloga tudi predmetna davčna izvršba nezakonita.

12. Po določbi prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 je v primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti (za kar gre v obravnavani zadevi), izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). Izterjava se uvede z izdajo sklepa o prisilni izterjavi, ki mora imeti vse, v določbi 151. člena ZDavP-2, predpisane sestavine.

13. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje po ZDavP-2, prav tako pa je davčni organ upošteval določbe iz 155. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe ter določbe 160. člena istega zakona, ki določa omejitve pri davčni izvršbi.

14. Glede na tožbene navedbe tožnice o okoliščinah, da je bila izdana globa neupravičena, da želi, da se v zvezi z izdanim plačilnim nalogom zaslišita uslužbenca Y.-a, sodišče pojasnjuje, da v upravnem sporu tožeča stranka utemeljenosti izdanega izvršilnega naslova ne more več izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv dne 5. 7. 2016 (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2). Tožnica je imela namreč možnost vložiti pravno sredstvo z vložitvijo zahteve za sodno varstvo po prejemu plačilnega naloga, in sicer v roku 8 dni v skladu z ZP-1, kot je bila, na drugi strani izdanega plačilnega naloga pod rubriko pravni pouk, pravilno poučena. Iz predmetnega pravnega pouka izdanega plačilnega naloga, ki je temelj izpodbijane izvršbe namreč izhaja, da je bila takrat kršiteljica poučena, da lahko v 8. dneh po vročitvi plačilnega naloga priporočeno po pošti ali osebno vloži zahtevo za sodno varstvo. Kršiteljica je bila prav tako poučena, da kolikor zahteve za sodno varstvo ne vloži, lahko plača tudi polovico izrečene globe. Kot izhaja iz spisovnega gradiva upravnega organa in dopisa Y.-a z dne 30. 3. 2017, kršiteljica pravnega sredstva (zahteve za sodno varstvo) zoper izdan plačilni nalog ni vložila, tega pa ne uveljavlja niti v tožbi pred tem sodiščem, zaradi česar je predmetni plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv in je tako bila odločitev tožene stranke v predmetni zadevi pravilna in zakonita.

15. Sodišče glavne obravnave v navedeni zadevi z morebitnim zaslišanjem uslužbenca Y.-a ni izvedlo iz razloga, ker bi bilo predmetno zaslišanje o okoliščinah prekrška lahko zgolj predmet prekrškovnega postopka pred Okrajnim sodiščem v okviru morebitno podane zahteve za sodno varstvo, ne pa v predmetni zadevi glede na dokazovanje, ki ga je želela tožeča stranka. Prav tako pa je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisovnem gradivu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, zaradi česar glavna obravnava v ničemer ne bi doprinesla k morebitni razjasnitvi stvari.

16. Tudi glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) zadeve davčne narave ne sodijo v okvir prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in svoboščinah (v nadaljevanju EKČP), torej ne sodijo v pravico do zagotovljenega sodnega varstva zaradi varstva civilnih pravic.1

17. Na podlagi vsega navedenega je tako sodišče o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1) in je, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

1 Sodba ESČP v zadevi Fererrazzinni v. Italy št. 44759/98, z dne 12. 7. 2001, točka 25 in študija projekta Pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu, Pravne fakultete v Ljubljani, 2018, stran 37.