Jedro

Če je bila BPP odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka BPP v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana. Okoliščina, da je bila zadeva po pritožbi vrnjena v nov postopek na prvi stopnji, pa ne pomeni, da se BPP na podlagi prej izdane odločbe o BPP, nadaljuje. Organ za BPP je pravilno zavrgel predlog tožnika za plačilo storitev BPP, zaradi prepozno, to je po izteku roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP, vrnjene napotnice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov predlog za izplačilo nagrade in stroškov za opravljeno storitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 331/2010 z dne 26. 10. 2010 kot prepozen. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila z odločbo št. Bpp 331/2010 z dne 26. 10. 2010 prosilcu A.A. dodeljena BPP v naslednjem obsegu: za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. I K 287/2010, od 5. 10. 2010 dalje. Za izvajanje BPP je bil določen tožnik, ki je 26. 4. 2013 vrnil izpolnjeno napotnico s predlogom za odmero stroškov ter priložil listine kot dokaz utemeljenosti predloga. Organ je v postopku ugotovil, da je bila v zadevi I K 287/2010 sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu izdana dne 8. 10. 2010, da je bila tožniku vročena 3. 11. 2010 ter da je od tedaj dalje tekel rok 8 dni za priglasitev stroškov, ki se je nato iztekel 11. 11. 2010. Napotnica je bila tako glede na peti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) vrnjena prepozno ter tožnik ni upravičen do plačila storitev BPP, kakor je opozorilo na pravne posledice nepravočasnega vračila napotnice izhajalo tudi že iz same napotnice. Organ za BPP zaključuje, da je bil predobravnavni narok dne 26. 4. 2013 izveden že v novem sojenju, potem ko je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Kp 287/2010 z dne 2. 10. 2011 prvostopenjsko sodbo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Če je bila BPP odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka BPP v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana ter okoliščina, da je bila zadeva po pritožbi vrnjena v nov postopek na prvi stopnji, ne pomeni, da se BPP na podlagi prej izdane odločbe o BPP nadaljuje; upravnosodna praksa je jasna ter organ za BPP primeroma opozarja na sodbo I U 1750/2011. Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da se je predmetni kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. I K 287/2010 zaključil v postopku na prvi stopnji šele z izdajo sodbe z dne 26. 4. 2013, ki jo je tožnik kot zagovornik obdolženega A.A. prejel 28. 5. 2013. Tožnik pa je dne 26. 4. 2013, to je po zaključku kazenskega postopka na prvi stopnji, vrnil izpolnjeno napotnico. V konkretnem primeru je tako potrebno – glede na stanje stvari in glede na vse okoliščine primera – ugoditi predlogu za plačilo stroškov po napotnici BPP, saj so bile storitve opravljene. Tožnik sodišču predlaga, naj opravi glavno obravnavo in izvede dokaze z zaslišanjem tožnika ter vpogledom v listine upravnega spisa in tožbi priložene listine ter naj nato odloči, da se izpodbijani sklep odpravi ter odloči, da se morajo tožniku stroški za nudenje BPP po izdani odločbi št. Bpp 331/2010 z dne 26. 10. 2010 plačati, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja, da je odločitev organa za BPP pravilna ter da so pravilni tudi dejanski in pravni razlogi za odločitev. Izpodbijani sklep je po njenem mnenju pravilen in zakonit, v tožbi zatrjevane kršitve pa tudi niso konkretizirane. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, enako stroškovni zahtevek.

Tožnik v naknadni pripravljalni vlogi vztraja pri vloženi tožbi ter odgovarja na navedbe toženke v odgovoru na tožbo, da je bila napotnica oddana ob zaključku kazenskega postopka na prvi stopnji. Iz odločbe za dodelitev BPP v predmetni kazenski zadevi izhaja, da je napotnica dana za celoten postopek na prvi stopnji. Tožnik meni, da gre za pretiran in neživljenjski formalizem toženke, ko se dejansko izogiba plačilu storitev, ki so bile opravljene v skladu z odločbo o dodelitvi BPP.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP mogel kot prepoznega zavreči tožnikov 26. 4. 2013 podan predlog za izplačilo nagrade in stroškov za opravljeno storitev BPP, ki jo je ta izvajal na podlagi odločbe št. Bpp 331/2010 z dne 26. 10. 2010, s katero je bila prosilcu A.A. dodeljena BPP v obsegu pravne svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu opr. št. I K 287/2010, od 5. 10. 2010 dalje. Pri tem ni sporno, da je Okrožno sodišče Novo mesto v zadevi opr. št. I K 287/2010 dne 8. 10. 2010 izdalo sodbo ter da je pred tem sodiščem na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 287/2010 z dne 20. 10. 2011 nato potekalo novo sojenje, v katerem je bila izdana sodba z dne 26. 4. 2013 (ter pred tem opravljena predobravnavni narok ter narok za izrek kazenske sankcije).

Po prvem odstavku 40. člena ZBPP je dolžan izvajalec BPP napotnico (ki se – po prvem odstavku 39. člena tega zakona - na podlagi odločbe o dodelitvi BPP izda upravičencu) po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za BPP. Po petem odstavku tega člena pa v primeru, če izvajalec napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev BPP.

Razlago o tem, da iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP (jasno) izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je BPP dodeljena ter da iz določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP niti določb 39. člena tega zakona ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja posamezne stopnje sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe, je v več sodnih odločbah podalo že Vrhovno sodišče, npr. sklepi X Ips 464/2012 z dne 12. 12. 2012, X Ips 210/2011 z dne 26. 1. 2012, X Ips 290/2013 z dne 23. 10. 2013, in jo to sodišče v celoti sprejema. Iz razlogovanja Vrhovnega sodišča v navedenih sodnih odločbah izhaja, da je ocena o tem, kdaj je bila storitev opravljena, stvar vsakega posameznega primera ter je odvisna od vrste in obsega dodeljene pravne pomoči. Sodišče pa organu za BPP pritrjuje, da je pravilno ocenil, da je bila storitev BPP po odločbi št. Bpp 331/2010 z dne 26. 10. 2010, s katero je bila prosilcu A.A. dodeljena BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v kazenskem postopku, vodenem pri Okrožnem sodišču v Novem mestu opr. št. I K 287/2010, opravljena s končanjem tega postopka z izdajo sodbe z dne 8. 10. 2010 ter da je rok 8 dni za vračilo napotnice iz petega odstavka 40. člena ZBPP tekel od dne, ko je bila ta sodba vročena tožniku, to pa je bilo, kar ni sporno, 3. 11. 2010. Sodišče se z razlago organa za BPP strinja, da z zgoraj navedeno odločbo dodeljena BPP (za zastopanje v postopku na prvi stopnji) postopka (morebitnega) ponovnega sojenja na prvi stopnji ne obsega. Zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da se je predmetni kazenski postopek zaključil na prvi stopnji šele z izdajo sodbe z dne 26. 4. 2013 v ponovnem postopku ter da je bil tožnik glede na to upravičen z vrnitvijo napotnice uveljavljati stroške šele po končanem postopku novega sojenja na prvi stopnji.

Tožnik tudi ne more biti uspešen s tožbenim ugovorom, da so bile storitve, ki jih je navedel v vrnjeni napotnici in za katere oziroma v zvezi s katerimi je uveljavljal nagrado in povračilo stroškov, opravljene. Organ za BPP namreč tožniku plačila storitev BPP ni odklonil na podlagi ocene, da bi storitve ne bile opravljene ali ne v celoti, pač pa je njegov predlog za plačilo storitev BPP zavrgel zaradi prepozno, to je po izteku roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP, vrnjene napotnice. Glede na ustaljeno in enotno stališče Vrhovnega sodišča, kot je povzelo v 8. točki obrazložitve te sodbe, o razlagi prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP ter uporabi teh določb, pa mora sodišče zaključku organa za BPP o prepozno vrnjeni napotnici ter njegovi odločitvi, da tožnik iz tega razloga ni upravičen do plačila storitev BPP, pritrditi. To sodišče pa tudi sicer v zadevah z enakim oziroma primerljivim dejanskim in pravnim stanjem stvari odloča v skladu z navedenim stališčem Vrhovnega sodišča, kar izhaja tudi iz sodne odločbe I U 1750/2011, na katero se sklicuje organ za BPP.

Sodišče ni opravilo predlagane glavne obravnave in izvedlo predlaganih dokazov, kajti za odločitev v zadevi relevantna dejstva niso sporna (to je vročitev tožniku sodbe I K 287/2010 z dne 8. 10. 2010 na dan 3. 11. 2010; da je bila sodba I K 287/2010 z dne 26. 4. 2013 izdana v postopku ponovnega sojenja na prvi stopnji), kar je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroškovnem zahtevku tožnika pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.