Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan dejanski stan domneve iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Materialnopravno zmotno pa je zaključilo, da ugovor upnice ni utemeljen, ker je ocenilo, da dejstva in okoliščine na strani upnice kažejo, da ta ni bila žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Pri presoji, ali gre za poštenega in vestnega stečajnega dolžnika in v zvezi s tem, ali bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, so namreč odločilna predvsem ravnanja dolžnika.

Ugotovljena upničina neskrbnost pri ugotavljanju dolžnikovih dolgov in premoženja ter pomoč pri izplačevanju plače na način, da te ni bilo mogoče rubiti, ne more omiliti teže dolžnikovih ravnanj do te mere, da ta ne bi ustrezala dejanskemu stanu iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne.

Pritožba proti II. točki izreka se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 23. 11. 2023 vložila upnica A. A., zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da upnica sama nosi svoje stroške udeležbe v tem postopku zaradi insolventnosti (II. točka izreka).

2.Upnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek odpusta obveznosti ustavi ter predlog za odpust obveznosti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Upnica se je v ugovoru proti odpustu obveznosti sklicevala na obstoj domnev iz 1., 2., 3. in 6. točke četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dejanska stanova domnev iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPPP nista izkazana, določba 6. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-H pa za navedeni postopek osebnega stečaja ne velja. Glede zatrjevanega obstoja domneve iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP pa je ugotovilo, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja res prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, da pa glede na ravnanje upnice njenemu ugovoru proti odpustu obveznosti ni mogoče ugoditi. Nosilni razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev ugovora upnice A. A. proti odpustu obveznosti so sledeči:

-- ugovorna navedba, da si dolžnik v preizkusnem obdobju ni prizadeval za poplačilo upnikov, saj je poplačal manj kot 10 % prijavljenih terjatev, ni utemeljena, saj se 6. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-H glede na določilo prvega odstavka 137. člena ZFPPIPP-H za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H, ne uporablja;

-- da ni mogoče slediti ugovornim navedbam, da je dolžnik zavedel več oseb, saj to ni bilo ugotovljeno v nobenem postopku; da upnici B. B. in C. C. terjatve v tem postopku osebnega stečaja nista prijavili; da je dolžnik pojasnil, zakaj so te osebe zastavile svoja stanovanja; da je bila ovadba zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 zavržena, pregon je prevzela upnica, preiskovalno sodišče pa še ni opravilo nobenih dejanj;

-- da iz potrdila Kazenskih evidenc za dolžnika izhaja, da mu ni bila izrečena nobena kazenska sankcija;

-- da iz razkritja podatkov FURS z dne 8. 5. 2024 in 30. 7. 2024 izhaja, da se plačilo dolžnika po sklepu 2018-0000 v višini 4.000,00 EUR z dne 3. 10. 2019 nanaša na neplačane prispevke za socialno varnost dolžnika in to na podlagi podatkov, ki jih je FURS pridobil od dolžnika in ne iz razloga, ker bi stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov in prispevkov;

-- da je bilo dolžnikovo prevzemanje obveznosti nesorazmerno z njegovim premoženjem, da pa je upnica vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da ji dolžnik ne bo sposoben poravnati zneskov posojil, ki mu jih je dala, saj je imel za kaj takega premajhne dohodke, razpolagala pa je tudi s podatkom, da dolžnik dolguje visoke zneske FURS; da bi kot direktorica dolžnikovega delodajalca tudi lahko bila seznanjena o ostalih upnikih dolžnika, ki so želeli rubiti njegove prejemke, pa je z zavestnim plačilom premajhne plače in plačevanjem razlike na s.p. dolžnikovega sina v višini 40 ur mesečno in nato še s plačevanjem 300,00 EUR na roke dolžnika in plačevanjem ostalih zneskov oškodovala tudi druge upnike, ki s prisilno izterjavo niso mogli poseči po dolžnikovih prejemkih.

6.Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da je k nastanku dolžnikovega dolga prispevala tudi upnica, ki je zato ni mogoče označiti za žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v ugovoru proti odpustu obveznosti trdila, da jo je dolžnik zavedel, saj ji je ob posojilih obljubljal, da bo izposojeni denar vrnil takoj, ko bo prodal nepremičnine, katerih lastnik naj bi bil v Srbiji, in jih je imenoval E., pri čemer je upnici ob izposoji zneskov, katerih vsota znaša 43.927,85 EUR, zamolčal, da ni lastnik navedenega E. in da so bile nepremičnine tudi pod hipoteko. Poleg tega je trdila, da iz seznama preizkušenih terjatev v tem postopku izhaja, da je imel dolžnik poleg dolga do upnice še dolg do družbe F. d. o. o. v skupnem znesku 85.336,10 EUR, do G. d. d. v skupnem znesku 114.169,75 EUR in do Mestne občine X. v skupnem znesku 4,02 EUR, skupaj torej 199.509,87 EUR. Navedeno je sodišče prve stopnje povzelo v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8.Sodišče prve stopnje je upnici očitalo, da bi morala ravnati bolj skrbno in odkloniti posojilo dolžniku, glede na to, da ji je za visoke obveznosti do FURS povedal. Glede trditev upnice, da za ostale dolgove ni vedela je zaključilo, da bi kot direktorica dolžnikovega delodajalca lahko bila seznanjena tudi o ostalih upnikih dolžnika. Glede trditev, da jo je zavajal glede lastništva nepremičnin v Srbiji, se je strinjalo z upnico, da ni imela enakih možnosti za preverjanje vseh potrebnih podatkov glede lastništva nepremičnin v Srbiji, kot bi jih imela v Sloveniji. Ker pa je ocenilo, da je k nastanku dolžnikovega dolga prispevala tudi upnica, saj je vedela oziroma bi morala vedeti, da ji dolžnik ne bo sposoben poravnati posojenih zneskov, saj je imel za kaj takega premajhne dohodke in mu je z izplačevanjem plače v takšnem znesku, da te ni bilo mogoče rubiti, pomagala, da svojih ostalih upnikov ni plačeval, je ugovor upnice proti odpustu obveznosti zavrnilo.

9.Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP).1 Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP. V takšnem primeru govorimo o zlorabi pravice do odpusta obveznosti. V skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v primerih, ki so navedeni v točkah 1. do 5. četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

10.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan dejanski stan domneve iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Materialnopravno zmotno pa je zaključilo, da ugovor upnice ni utemeljen, ker je ocenilo, da dejstva in okoliščine na strani upnice kažejo, da ta ni bila žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Pri presoji, ali gre za poštenega in vestnega stečajnega dolžnika in v zvezi s tem, ali bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, so namreč odločilna predvsem ravnanja dolžnika. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je dolžnik nesorazmerno zadolževal, da se je dogovoril z upnico, da mu izplačuje plačo le v višini, v kakršni mu je ni mogoče rubiti, razliko pa nakazuje na s. p. njegovega sina, pri tem pa za dolgove drugih upnikov (razvidnih iz seznama preizkušenih terjatev) upnici ni povedal. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni niti konkretizirano odgovoril na trditve upnice, da jo je zavedel, ko ji je ob posojilih obljubljal, da bo izposojeni denar vrnil takoj, ko bo prodal nepremičnine v Srbiji, katerih lastnik naj bi bil, zamolčal pa naj bi ji, da ni njihov lastnik ter da so te tudi pod hipoteko. Ob takšnih ugotovitvah pa ni mogoče zaključiti, da je dolžniku uspelo izpodbiti domnevo iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, saj iz ravnanj dolžnika, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, nedvomno ne izhaja, da gre za poštenega in vestnega stečajnega dolžnika, kakršnemu je namenjen odpust obveznosti. Ugotovljena upničina neskrbnost pri ugotavljanju dolžnikovih dolgov in premoženja ter pomoč pri izplačevanju plače na način, da te ni bilo mogoče rubiti, ne more omiliti teže dolžnikovih ravnanj do te mere, da ta ne bi ustrezala dejanskemu stanu iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

11.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi proti I. točki izreka ugodilo ter izpodbijani sklep v tem delu spremenilo tako (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), da je ugovoru upnice proti odpustu obveznosti ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). Pritožbo zoper II. točko izreka pa je zavrnilo in izpodbijani sklep v tej točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj mora v skladu s 129. členom ZFPPIPP vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

_________________

1Za ta postopek osebnega stečaja se glede na določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H; Uradni list RS 102-2872/2023) uporablja ZFPPIPP, ki je veljal pred sprejetjem novele ZFPPIPP-H (Uradni list RS, št. 176/21, 178/21 – odl. US, 196/21 – odl. US, 35/21 – odl. US in 57/23 – odl. US), razen določb, ki so in kot so navedene v drugem do petem odstavku 137. člena ZFPPIPP-H .