Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.V obravnavani zadevi teče postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ki izvira iz nepravdnega postopka določitve nujne poti. Iz sklepa nepravdnega sodišča izhaja, da se ustanovi nujna pot za potrebe vsakokratnega lastnika gospodujočih nepremičnin v breme vsakokratnih služečih nepremičnin kakor tudi da nasprotni udeleženci dopustijo izvedbo nujne poti.

2.V nepravdni zadevi so kot nasprotni udeleženci nastopali drugi in tretji dolžnik, medtem ko prvi dolžnik ni bil udeležen, saj takrat ni bil lastnik služeče nepremičnine. Kot prva nasprotna udeleženka je nastopala njegova singularna pravna prednica, prejšnja lastnica služeče nepremičnine. Do prenosa lastništva te nepremičnine je prišlo po izdaji sklepa nepravdnega sodišča, a pred njegovo pravnomočnostjo.

3.Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi za izterjavo nedenarne terjatve, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo ter dolžnikom naložilo, da v roku 8 dni dopustijo, da upnica na svoje stroške izvede tožno določena gradbena dela, ki so potrebna za izvedbo nujne poti. Zoper sklep o izvršbi je prvi dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo.

4.Sodišče druge stopnje je pritožbi prvega dolžnika ugodilo in sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi spremenilo tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi zoper prvega dolžnika razveljavi ter predlog za izvršbo zoper prvega dolžnika zavrne.

5.Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga upnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je stališče sodišča druge stopnje, da je treba odločitev o ustanovitvi nujne poti in obveznost dopustiti izvedbo nujne poti obravnavati kot celoto, pravilno, torej, ali je prav, da je sodišče druge stopnje obveznost dopustiti izvedbo nujne poti v konkretnem primeru obravnavalo kot stvarno pravico na tuji stvari - nepremičnini? 2) Ali (ne)obrazloženost tega stališča ustreza ustavnopravnim standardom obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje oziroma ali je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodišče tega stališča ni obrazložilo in izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar pomeni kršitev pravice iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava)? 3) Ali je sodišče kršilo temeljno načeli izvršilnega postopka - načeli dispozitivnosti in formalne legalitete glede obveznosti, ki izhaja iz IV. točke izreka izvršilnega naslova? 4) Ali stališče, da 190. člen ZPP ne učinkuje, ko gre za stvarne pravice na nepremičninah, pomeni poseg v pravnomočnost sodnih odločb (158. člen Ustave), s katerimi se ustanovi stvarna pravica in, v primeru kot je konkretni, tudi poseg v pravico do zasebne lastnine? 5) Ali načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki varuje dobrovernega pridobitelja nepremičnine, prevlada nad pravnomočnostjo sodne odločbe o stvarni pravici na nepremičnini, v primeru prenosa lastninske pravice na taki nepremičnini? 6) Kateri pogoji in okoliščine morajo biti izpolnjeni, da 190. člen ZPP ne učinkuje kadar gre za stvarne pravice na nepremičninah oziroma ali velja brezpogojno, ko gre za stvarne pravice na nepremičninah? 7) Ali se izvršilno sodišče v okviru ugotavljanja prehoda obveznosti po 24. členu ZIZ zaradi načela stroge formalne legalitete ne sme ukvarjati s vprašanjem (ne)dobrovernosti pridobitelja, glede na to, da pridobitelj - prvi dolžnik upničinih trditev v zvezi z njegovo nedobrovernostjo ni zanikal?

6.Predlog ni utemeljen.

7.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.