Jedro

Ugotovljene posledice predstavljajo trajno in nepopravljivo prikrajšanje v telesni, duševni in intelektualni sferi (neposrednega) oškodovanca, kar izpolnjuje pravni standard posebno težke invalidnosti.

Za izpolnitev standarda posebno težke invalidnosti se ne zahteva, da je neposredni oškodovanec v celoti odvisen od skrbi drugih

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna vsakemu od tožnikov plačati 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.6.2008 dalje do plačila. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnikom v roku 15 dni po prejemu sodbe nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini 4.288,35 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je toženka vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se s presojo sodišča prve stopnje, da je pri J. podana posebno težka invalidnost, ki je pogoj za priznanje odškodnine bližnjim. Določena omejenost pri motoriki in pri intelektualnih sposobnostih ne predstavlja posebno hude invalidnosti. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je J. na področju mentalnega funkcioniranja v času rehabilitacije napredoval, res pa je njegova učinkovitost znižana in neenakomerna. Izvedenec je ocenil, da J. potrebuje več časa in napora, da osvoji učno snov, je pa prva tožnica povedala, da je zadnji razred opravil z dobrim uspehom, kar je povsem v redu. To pomeni, da je uspeval, čeprav z večjim naporom. Nadalje je izvedenec ugotovil, da so pri J. podane trajne posledice, ki zmanjšujejo njegove življenjske aktivnosti, vendar ne pomenijo izgube bistvene življenjske funkcije, ki ima za posledico nesposobnost za samostojno življenje ter popolno odvisnost od pomoči drugih. Izvedenec tudi pričakuje, da se bo J. z nadaljnjim šolanjem in omogočeno usmeritvijo v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo svoji prizadetosti primerno poklicno usposobil. Sodba navaja, da je pri J. podan sklop trajnih in nepopravljivih prikrajšanj v telesni in duševni integriteti, kar je v nasprotju z izvedeniškem mnenjem. Stopnje invalidnosti ni mogoče uvrstiti med izjemne in tudi sodna praksa pristopa k uporabi tega standarda zelo restriktivno.

Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je že v sklepu II Cp 1002/2012 z dne 5.12.2012 zapisalo naslednje: „Predpostavka za pravno priznanje nepremoženjske škode tožnikov kot posrednih oškodovancev (drugi in tretji odstavek 180. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ) je posebno težka invalidnost neposrednega oškodovanca. Gre za pravni standard, ki terja restriktiven pristop. Pri posebno težki invalidnosti mora iti za stanje, ko neposredni oškodovanec izgubi bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi in je v celoti ali v velikem obsegu odvisen od oskrbe in pomoči drugih. Prizadetost neposrednega oškodovanca mora biti trajne narave. Sodna praksa je presodila, da je pravni standard posebno težke invalidnosti izpolnjen v primeru osebnostnih sprememb s hudim upadom intelektualnih sposobnosti in moteno motoriko pri 4 in pol leta staremu otroku (II Ips 403/1998), v primeru povsem uničene intelektualne sfere oškodovančeve osebnosti, ki je v dinamičnem pogledu degradiral od perspektivnega znanstvenika do nekoga, ki le s težavo poskrbi za svoje osnovne življenjske potrebe (II Ips 418/2006), v primeru prej nadpovprečnega intelektualno in telesno sposobnega mladega človeka, ki ima trajne organske motnje telesne, nevrološke in psihološke narave, zaradi česar je sedaj na meji med nizkim povprečjem in podpovprečjem, njegove telesne sposobnosti pa so izrazito slabe (II Ips 55/2002), ne pa tudi v primeru, ko se je začetna psihična nestabilnost neposredne oškodovanke izboljšala in je postala ponovno samostojna (II Ips 1058/2007) (1)“. Navedena izhodišča je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi pri ponovnem odločanju v tej odškodninski zadevi.

Sodišče prve stopnje je (ponovno) presodilo, da stanje neposrednega oškodovanca, pri katerem je podan sklop trajnih in nepopravljivih prikrajšanj na telesnem in duševnem področju, predstavlja posebno težko invalidnost iz drugega in tretjega odstavka 180. člena OZ. Pravni standard posebno težke invalidnosti je izpolnjen v primeru trajnih posledic oziroma prikrajšanj neposrednega oškodovanca. V skladu z napotki višjega sodišča je sodišče prve stopnje v ponovnem postopku po dveh dopolnitvah izvedenskega mnenja izvedenca prof. dr. T.P., dr. med. zanesljivo razčistilo, ali in za koliko največ je mogoče pričakovati spremembo (izboljšanje ali poslabšanje) J. stanja na področju kognitivnega funkcioniranja. O tej pravno odločilni okoliščini so si namreč razlogi prve sodbe sodišča prve stopnje nasprotovali. Izvedenec je zaključil, da so po skoraj 8 letih po nesreči trajne posledice na področju kognitivnega funkcioniranja dokončne in ni pričakovati bistvenega izboljšanja in da se sedaj pridružuje mnenju izvedenke psihološke stroke (2).

Pritožba ugotovitev o trajnosti posledic več ne napada, ampak v pretežnem delu nasprotuje materialno pravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da ugotovljene trajne posledice pri neposrednem oškodovancu ustrezajo pravnemu standardu posebno težke invalidnosti iz drugega odstavka 180. člena OZ.

Sodišče prve stopnje je pri neposrednem oškodovancu (3) na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo naslednje trajne posledice: - trajna motorična motnja (srednje močna prizadetost desnih okončin) in skaženost videza zaradi spastično-paretične hoje, zaradi česar je zelo prizadet na področju čustvovanja, v razvoju samopodobe, socializacije, vzpostavljanju odnosov z drugimi, zlasti vrstniki; - občasna diplopija (dvojen vid) in oslabljen desni sluh; - zelo obsežen upad kognitivnih funkcij, njegova splošna intelektualna učinkovitost je podpovprečna, na nekaterih področjih že na stopnji podnormalnosti; - čustveni in vedenjski problemi kot posledica oškodovanosti mentalnih procesov, odzivov okolja in njegovih čustvenih reakcij nanje.

Vse navedene posledice (s podrobnim opisom oblik, v katerih se manifestirajo) je sodišče prve stopnje skrbno povzelo iz izvedenskih mnenj in pravilno ugotovilo (točka 13 obrazložitve), da predstavljajo sklop trajnih in nepopravljivih prikrajšanj v telesni, duševni in intelektualni sferi, ki izpolnjuje pravni standard posebno težke invalidnosti, ki ga je izoblikovala sodna praksa. Višje sodišče se s tem strinja.

Nekonkretizirana in že zato neutemeljena je pritožbena navedba, da so zaključki sodišča prve stopnje v nasprotju z izvedeniškim mnenjem. Če pritožba meri na to, da je J. sposoben nekaterih samostojnih opravil (4) in da je zaključil osnovno šolo (5), pa je treba poudariti, da iz mnenj izhaja tudi, da sicer ne gre za izgubo bistvene življenjske funkcije oziroma popolno odvisnost od oskrbe drugih, da pa bo J. trajno delno odvisen od oskrbe in pomoči drugih, tudi zaradi sočasne prizadetosti gibalnih in kognitivnih funkcij. Za izpolnitev standarda posebno težke invalidnosti pa se ne zahteva, da je neposredni oškodovanec v celoti odvisen od skrbi drugih (6).

Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Prav tako tudi ne v primerih II Ips 334/2001, II Ips 517/2005, II Ips 89/2003, II Ips 163/2003. (2) Ki je zaključila, da ni pričakovati, da bi se J. funkcioniranje izboljšalo na kateremkoli od glavnih področij (šola/delo, prostočasne dejavnosti, odnosi z drugimi, skrb zase) in da se bodo težave zaradi okvare izvršnih funkcij tekom razvoja le še stopnjevale.

(3) V času nezgode je bil star 8 let, utrpel je zlom lobanjskega dna, številne udarnine v predelu možganskega debla, znotrajmožganske krvavitve v globini leve poloble velikih možganov in številne druge poškodbe.

(4) Samostojno npr. skrbi za osnovno higieno, pri tuširanju in kopanju pa že potrebuje pomoč, enako pri zapenjanju gumbov in zavezovanju vezalk.

(5) V šoli ima tudi v prilagojenem programu težave, a s pomočjo domačih nekako izdeluje.

(6) Npr. VSL 3290/2010.