Jedro

V pritožbi toženec sicer pojasnjuje, da je odsoten že približno štiri mesece zaradi mirovne misije na Kosovem, na kateri se nahaja kot vojak Republike Slovenije, ter da je njegov domači poštni predal odklenjen, ker ima pokvarjeno ključavnico, vendar toženec pravilnosti vročitve tožbe v odgovor (ki je v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe) ne izpodbija. Toženec na podlagi predmetnih pritožbenih navedb tudi ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje, niti ne ponudi dokazov v tej smeri. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi podalo jasne razloge za izdajo zamudne sodbe in natančno obrazložilo okoliščine vročitve tožbe tožencu v odgovor, kar pritožbeno sodišče v celoti sprejema ter ne dvomi v pravilnost vročitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženi stranki (v nadaljevanju: toženec) naložilo v plačilo znesek 5.097,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 2. 2017 dalje do plačila (točka I. izreka) ter stroške postopka v znesku 513,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (točka II. izreka).

2. Toženec zoper takšno zamudno sodbo vlaga laično pritožbo in predlaga, da jo pritožbeno sodišče razveljavi. Navaja, da se trenutno nahaja na Kosovem, kjer je kot vojak Republike Slovenije na mirovni misiji. O prejemu zamudne sodbe ga je obvestil oče. S tožečo stranko ni nikoli posloval, zato so navedbe, da je z njo sklenil posojilno pogodbo v višini 4.000,00 EUR, laž. Denar si je od M. B. sposodil oče. M. B. je očetu denar nakazal, ker pa je imel oče pri sebi le njegovo (toženčevo) bančno kartico, je bil denar nakazan na njegov račun. Oče je denar še isti dan dvignil iz računa. Sam z denarjem ni imel popolnoma nič, prav tako nima nič s tožečo stranko oziroma M. B. Tudi nobene pogodbe ni podpisal oziroma ni sklenil ustnega dogovora. Toženec še navaja, da je bil v zadnjem letu veliko odsoten od doma zaradi priprav na mirovno misijo. Navedbe sodišča, ki se nanašajo na njegov domači poštni predal, popolnoma držijo. Predal je dejansko odklenjen, ker ima okvarjeno ključavnico. Navedbe tožeče stranke pa so popolnoma neresnične, a ker je odsoten že približno štiri mesece, tega ni mogel napisati v odgovoru na poziv sodišča. Ker ni sklenil nobenega dogovora s tožečo stranko, in je le omogočil očetu, da mu na njegov (toženčev) račun nakažejo denar, toženec meni, da v zadevi ni ničesar kriv. Tožeča stranka je v zadevi prikazala lažna dejstva.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec s svojimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa je v konkretnem primeru nedopusten. Tako 338. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki opredeljuje razloge, iz katerih se sme sodba izpodbijati, v drugem odstavku določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Toženčeve pritožbene navedbe o tem, da si denarja od tožeče stranke ni izposodil on, temveč njegov oče, pri čemer naj bi bil denar na njegov račun zgolj nakazan, so za predmetni pritožbeni postopek brezpredmetne in toženec z njimi ne more uspeti.

6. V pritožbi toženec sicer pojasnjuje, da je odsoten že približno štiri mesece zaradi mirovne misije na Kosovem, na kateri se nahaja kot vojak Republike Slovenije, ter da je njegov domači poštni predal odklenjen, ker ima pokvarjeno ključavnico, vendar toženec pravilnosti vročitve tožbe v odgovor (ki je v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe) ne izpodbija. Toženec na podlagi predmetnih pritožbenih navedb tudi ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje, niti ne ponudi dokazov v tej smeri. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi podalo jasne razloge za izdajo zamudne sodbe in natančno obrazložilo okoliščine vročitve tožbe tožencu v odgovor, kar pritožbeno sodišče v celoti sprejema ter ne dvomi v pravilnost vročitve.

7. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanje sodbe ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper sodbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).