Jedro

Preizkus morebitnega obstoja procesnih kršitev je pridržan sodišču druge stopnje v okviru pritožbenih razlogov, ki ne morejo biti hkrati še tudi drugi tehtni razlogi v pomenu določbe 67. člena ZPP. Tak razlog pa tudi niso toženčev trditve o njegovem vznemirjanju s pogostim razpisovanjem narokov in hkratnim pozivanjem k odvzemu biološkega materiala za potrebe DNA analize.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Med pravdnima strankama je pri Okrožnem sodišču v Kopru v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve očetovstva, v katerem je toženec, po prvem neuspešnem predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča z dne 7.10.2003 in po zavrnitvi njegove zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, dne 5.7.2006 ponovno vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V njem tokrat navaja, da je bila 8.5.2006 opravljena obravnava, ki jo je kot predsednica senata vodila ista sodnica kljub toženčevemu predhodnemu predlogu za njeno izločitev, o katerem tedaj še ni bilo odločeno. Toženec nadalje navaja, da ni zadovoljen s sodničinim načinom vodenja tega postopka, saj ga pogosto razpisovanje obravnav, praviloma časovno povezanih s hkratnim odrejanjem odvzema biološkega materiala za potrebe DNA analize na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, moti v njegovem normalnem življenju in pri delu, povzroča pa mu tudi nepopravljivo veliko škodo. Zaradi tega se tožencu porajajo dvomi v objektivnost in nepristranskost sodnice, ki vodi postopek, še bolj pa ga skrbi dosledno neupoštevanje in zavračanje njegove zahteve ter nadaljnji tek postopka, kot da zahteve sploh ne bi vložil. Toženčevi pomisleki so dosegli stopnjo, ko je začel dvomiti tudi v objektivnost sodišča v Kopru in s tem v pošten izid tega postopka, ki je zanj življenjskega pomena.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 90/2005) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke (ali sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razloga smotrnosti toženec tokrat ne ponuja v oporo svojemu predlogu, zatrjuje pa neke druge razloge, ki jih zunaj okvira zlorabe njegovih procesnih pravic niti ni mogoče razumno osmisliti, predvsem pa ne uvrstiti med "druge tehtne razloge" v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Če je toženec neposredno pred narokom za glavno obravnavo 8.5.2006 zahteval izločitev razpravljujoče sodnice (predsednice senata) po 6. točki 70. člena ZPP, in če sta bila še pred odločitvijo o zahtevi za izločitev na tem naroku zaslišana tožnikova mati in tožnik, ki sta mimogrede rečeno pripotovala na ta narok iz Kruševca v Srbiji, je tako postopanje sodišča povsem v skladu z določbo prvega odstavka 74. člena ZPP. Sicer pa je preizkus morebitnega obstoja procesnih kršitev pridržan sodišču druge stopnje v okviru pritožbenih razlogov, ki ne morejo biti hkrati še tudi drugi tehtni razlogi v pomenu določbe 67. člena ZPP. Tak razlog pa tudi niso toženčev trditve o njegovem vznemirjanju s pogostim razpisovanjem narokov in hkratnim pozivanjem k odvzemu biološkega materiala za potrebe DNA analize, saj bi se tovrstnemu vznemirjanju lahko izognil predvsem s svojim sodelovanjem v postopku in s korektnim izvrševanjem kot stranki v postopku zagotovljenih mu procesnopravnih pravic - ne glede na dejstvo, da so s tem povezane trditve v toženčevem ponovnem predlogu za delegacijo pristojnosti le prepis navedb iz njegove zahteve za izločitev sodnice, ki so bile že izčrpane v sklepu o zavrnitvi te zahteve kot neupoštevni razlogi za dvom v t. i. subjektivno nepristranskost in ki jih iste toženec ne more sedaj upoštevno ponujati kot razloge za dvom v t. i. objektivno nepristranskost (sodišča) zgolj z njihovim drugačnim poimenovanjem. Po obrazloženem je bilo treba torej zavrniti tudi toženčev ponovni predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.