Jedro

PZ v postopku vpisa v vpisnik morskih čolnov kot stranke postopka določa le tiste, ki prosijo za vpis, in tiste, katerih pravice so v register vpisane. To pomeni, da materialni predpis ne vzpostavlja razmerja, iz katerega bi izhajala pravna korist tožnika (predhodnega lastnika čolna), da bi v predmetnem postopku imel lastnost stranskega udeleženca.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka mora prizadeti stranki A.A. povrniti stroške postopka v znesku 285,59 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Tožeča in tožena stranka trpita vsaka svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. B.B. (v nadaljevanju tožnik) je dne 19. 1. 2017 pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, Izpostava Izola (v nadaljevanju prvostopenjski organ) vložil zahtevo, da se mu v postopku vpisa spremembe lastništva v vpisniku morskih čolnov na čolnu Sunbeam 44, ser. št. ..., vpisanemu pod označbo ..., z imenom C. (v nadaljevanju čoln C.) prizna lastnost stranskega udeleženca in mu vroči odločba, s katero je bilo odločeno o tej spremembi. Tožnik je bil kot lastnik tega čolna vpisan do 15. 3. 2016, ko je bila vpisana sprememba lastništva na D.D., dne 9. 1. 2017 pa opravljena sprememba lastništva na A.A. ter mu izdana odločba - Dovoljenje za plovbo z veljavnostjo do 12. 1. 2021. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ odločil, da se tožniku v postopku spremembe lastništva na novega lastnika čolna A.A. ne prizna lastnosti stranskega udeleženca in da se mu tudi ne vroči odločba, ki je bila izdana v zvezi z vpisom te spremembe.

2. Prvostopenjski organ ugotavlja, da tožnik svoj pravni interes za udeležbo v postopku utemeljuje na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in to zato, ker mu D.D., ki je bil kot lastnik čolna C. v vpisnik vpisan dne 15. 3. 2016, ni poravnal kupnine za ta čoln, kot je bilo to dogovorjeno s kupoprodajno pogodbo, sklenjeno dne 30. 6. 2015. Tožnik je v svojem predlogu navajal, da mu D.D. ni poravnal niti enega dogovorjenega obroka kupnine in da je tožnik dne 27. 8. 2016 od pogodbe odstopil. D.D. zato na čolnu C. ni mogel pridobiti lastninske pravice, vendar pa je kljub temu čoln C. s kupoprodajno pogodbo z dne 24. 5. 2016 prodal A.A., ta pa se je nato v vpisniku morskih čolnov tudi vpisal kot njegov lastnik.

3. Prvostopenjski organ navaja, da je tožnik po svojem pooblaščencu že konec septembra 2016 izvedel, da je A.A. dne 15. 8. 2016 vložil v zbirko listin kopijo kupoprodajne pogodbe za čoln C. , ki jo je dne 24. 5. 2016 sklenil s D.D. Tožnik je dne 8. 11. 2016 zahteval popravo napačno vpisanega lastnika čolna C., podredno pa vpis zaznambe spora. Predlogu za vpis zaznambe spora je prvostopenjski organ ugodil. A.A. je dne 9. 1. 2018 pri prvostopenjskem organu zahteval vpis spremembe lastništva na podlagi overjenega originala kupoprodajne pogodbe in Dovoljenja za plovbo - vpisnega lista za čoln C. Skladno s tako predloženimi listinami je prvostopenjski organ na podlagi 11. in 12. člena Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (v nadaljevanju Pravilnik) vpisal spremembo lastništvo in izdal Dovoljenje za plovbo - vpisni list na A.A. 4. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je iz celotne dokumentacije razvidno, da je tožnik vedel, da namerava D.D. vpisati čoln C. v vpisnik morskih čolnov v Republiki Sloveniji, sajmu je tudi izročil vso zahtevano dokumentacijo, in sicer kupoprodajno pogodbo, sklenjeno dne 17. 11. 2009 med E.E. kot prodajalcem in tožnikom kot kupcem čolna C., kupoprodajno pogodbo, sklenjeno med tožnikom kot prodajalcem in D.D. kot kupcem ter izjavo o skladnosti. Na podlagi te dokumentacije je tožnik D.D. tudi omogočil vpis čolna C. Iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenila tožnik in D.D., je prvostopenjski organ razbral, da je bila pogodba izpolnjena in zaključena najkasneje dne 4. 3. 2016, ko je tožnik overil svoj podpis, pogodba pa tudi ni vsebovala nobenih dodatnih listov o načinu plačila. List o načinu plačila je bil napisan in podpisan šele 27. 7. 2016, dopis o odpovedi pogodbe pa dne 27. 8. 2015 ter zvezan k pogodbi pri notarju dne 6. 10. 2016, torej po tem, ko je bil D.D. že vpisan kot lastnik čolna C. Ob vložitvi predloga za vpis čolna C. je D.D. izjavil, da je njegova last in da ne obstajajo nobene terjatve s strani prodajalca, kot tudi, da je tožnik seznanjen z njegovo namero vpisa čolna. Ker je bila predložena dokumentacija popolna, je prvostopenjski organ kot lastnika čolna C. v vpisnik morskih čolnov vpisal D.D. ter mu izdal Dovoljenje za plovbo - vpisni list z veljavnostjo do 12. 1. 2021. 5. Prvostopenjski organ zaključuje, da je v postopku, v katerem tožnik predlaga, da se mu prizna položaj stranskega udeleženca, ugotovil, da so za vpis spremembe lastništva čolna C. na A.A. izpolnjeni vsi pogoji in zato ta vpis dovolil ter mu izdal Dovoljenje za plovbo - vpisni list. Ta postopek je bil zaključen z dnem vpisa spremembe lastništva in zato prvostopenjski organ tožniku z izpodbijanim sklepom ni dovolil vstopa v postopek.

6. Odločitev prvostopenjskega organa je po pritožbi tožnika potrdilo Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju drugostopenjski organ). Drugostopenjski organ navaja, da je prvostopenjski organ dne 9. 1. 2017 dovolil vpis spremembe lastništva čolna C. na A.A., medtem ko je tožnik šele po tej spremembi, in sicer dne 19. 1. 2017, vložil zahtevo za vstop v postopek in jo utemeljeval s tem, da mu D.D., ki je predmetni čoln kupil od tožnika, nato pa ga je A.A. kupil od njega, ni poravnal kupnine. D.D. je bil sicer v vpisniku morskih čolnov vpisan kot lastnik čolna C. pred vpisano spremembo lastništva na A.A. 7. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da se odločbe Pomorskega zakonika (v nadaljevanju PZ) o vpisovanju ladij smiselno uporabljajo tudi za vpisovanje čolnov. Vpisi v register se opravljajo po pravilih ZUP, če ni v PZ določeno drugače. Stranke v postopku vpisa v register so tiste, ki prosijo za vpis in tiste, katerih pravice so vpisane v register (282. in 283. člen PZ). V konkretnem primeru tožnik v postopku spremembe vpisa lastništva ni bil več vpisan v registru kot lastnik predmetnega čolna, pač pa je bil kot njegov lastnik vpisan D.D. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu okoliščine sprememb vpisov lastništva čolna C. podrobno opisal in na tej podlagi odločil, da tožniku ne prizna položaja stranskega udeleženca v postopku. Napačno pa je prvostopenjski organ pojasnil, da tožniku položaja stranskega udeleženca ne prizna tudi zato, ker naj bi bil postopek spremembe lastništva pravnomočno zaključen z dnem vpisa spremembe. Zoper odločbo organa, ki je pristojen za vodenje registra, je namreč dovoljena pritožba. Po določbi 142. člena ZUP lahko oseba zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom, torej tudi med pritožbenim rokom, kasneje pa s predlogom za obnovo postopka. Drugostopenjski organ še navaja, da lahko oseba, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec v postopku, pa ji odločba ni bila vročena, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za odločbo ta oseba ni vedela, oziroma ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da iz vseh okoliščin primera izhaja, da je tožnik vedel, oziroma bi moral vedeti, da je A.A. predlagal spremembo lastništva čolna C. v vpisniku. Kolikor obstaja med strankami spor glede lastništva čolna C., je to lahko le predmet civilne pravde pred pristojnim sodiščem, lahko pa se zahteva tudi izbris vknjižbe v register ali prepoved nadaljnjih vknjižb, na kar je bil tožnik tudi opozorjen.

8. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo sodišču primarno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, tožnikovi zahtevi za udeležbo v postopku in vročitev odločbe z dne 18. 1. 2017 ugodi ter mu prizna status stranskega udeleženca v postopku, podredno pa, da izpodbijani sklep odpravi ter vrne toženi stranki v ponovni postopek. Tožbo vlaga iz vseh tožbenih razlogov.

9. Tožnik uvodoma opisuje ozadje, zaradi katerega je prišlo do spora. Dne 30. 6. 2015 je kot prodajalec čolna C. s D.D. kot kupcem sklenil kupoprodajno pogodbo. Njegov podpis je bil notarsko overjen dne 4. 3. 2016, v pogodbi pa določeno, da bo lastninska pravica prešla na D.D., ko bo plačal celotno kupnino. Dne 27. 7. 2016 sta se tožnik in D.D. z listom o plačilu dogovorila o dinamiki plačevanja kupnine in je bil ta list naknadno priložen pogodbi. D.D. se dogovorjenega ni držal in do dne vložitve tožbe ni poravnal nobenega dela kupnine. Iz tega razloga je tožnik z odstopno izjavo z dne 27. 8. 2016 odstopil od pogodbe, pri tem pa D.D. izrecno opozoril na s 3. členom pogodbe dogovorjen pridržek lastninske pravice. Ne glede na to je D.D. dne 15. 3. 2016 pri prvostopenjskemu organu vložil predlog za vpis čolna C. v register morskih čolnov in je bil ta vpis tudi izveden, tožnik pa se je s tem seznanil septembra 2016. D.D. se ni le protipravno in brez vednosti lastnika čolna C. - tožnika vpisal v register, pač pa je ta čoln s kupoprodajno pogodbo z dne 24. 5. 2016 brez pravne podlage celo prodal A.A. Ta pogodba ni veljavna in zato A.A. ni pridobil lastninske pravice na čolnu C. Kljub temu pa je prvostopenjski organ dovolil prepis lastništva, tako kot je to predlagal A.A. s tem vpisom pa so se tožnikovi pooblaščenci seznanili preko spletno dostopnega vpisnika morskih čolnov. Tožnik je nato dne 7. 11. 2016 pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za popravo napačnega vpisa in podrejeno predlog za vpis zaznambe spornega vpisa. Prvostopenjski organ je zaznambo spornega vpisa dovolil dne 8. 11. 2016, kar pomeni, da je do drugega vpisa, s katerim se je kot lastnik čolna C. vknjižil A.A., prišlo po tej zaznambi. Tožnik je zato svoj predlog za popravo napačnega vpisa dopolnil z dodatno dokumentacijo, in sicer je predložil overjen prevod pogodbe, ki jo je sklenil z D.D. s pripadajočo dokumentacijo, to je dogovorom o plačilu kupnine in odstopno izjavo. Z vlogo z dne 18. 1. 2017 je pri prvostopenjskem organu zahteval, da odloči še o predlogu za popravo napačnega vpisa, vendar pa je ta njegov predlog z odločbo z dne 24. 2. 2017 zavrnil. Dne 29. 3. 2017 je tožnik zoper D.D. vloži tudi tožbo pri Okrožnem sodišču v Kopru zaradi ugotovitve neveljavnosti vpisov in lastninske pravice ter predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je s sklepom z dne 24. 4. 2017 odredilo prepoved odtujitve in obremenitve čolna C. ter toženi stranki naložilo vpis teh prepovedi v vpisnik, glede tožbenega zahtevka pa še ni odločilo.

10. Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu navedel, da se tožniku ne prizna položaja stranskega udeleženca zato, ker je sprememba vpisa lastništva čolna C. na A.A. pravnomočna. Takšno mnenje bistveno krši določbe postopka, saj je s takim stališčem udeležencem v postopku onemogočena pritožba, obenem pa posega tudi v lastninsko pravico kot eno od temeljnih ustavno varovanih pravic. Nesprejemljivo je stališče, da odločitev postane pravnomočna takoj ob spremembi vpisa, ne da bi bilo strankam dano na voljo pravno sredstvo zoper tako odločitev. ZUP v 229. členu določa, da ima zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, poleg stranke pravico do pritožbe vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je določen za stranko. Pravico do pritožbe daje strankam tudi PZ. Tožnik v postopku vpisa spremembe lastništva na A.A. ni imel nobene možnosti sodelovanja, vpis pa je bil dovoljen in opravljen praktično takoj. Z obrazložitvijo take odločitve tožnik ni bil seznanjen, prvostopenjski organ pa je tudi vedel, da je sporen prvi vpis in bi moral pred izvedbo drugega vpisa vsaj obvestiti tudi tožnika. V taki situaciji je tožnik lahko svoj pravni interes zavaroval le s tem, da je zahteval vročitev odločbe in vstop v postopek kot stranski udeleženec.

11. Tožnik navaja, da se prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil ali ima tožnik pravni interes za vstop v postopek kot stranski udeleženec in posledično za vročitev odločbe. Trdi, da je v vlogi navedel vsa dejstva in dokaze, s katerimi je utemeljeval svojo zahtevo ter se nanje v celoti sklicuje. Prvostopenjski organ je v sklepu navedel, da je tožnik vedel, da se namerava nasprotna stranka vpisati kot lastnica čolna v vpisnik morskih čolnov v Republiki Sloveniji, kar pa ne drži. Tožnik je, kot je navedel v svojih vlogah, vedel le, da D.D. potrjuje dokumente za "odobritev" v Sloveniji, pri čemer je pod tem pojmom razumel, da gre za formalni postopek, ki nima za posledico nobene pravne ali vsebinske spremembe. Prav tako tudi ne drži trditev prvostopenjskega organa, da naj bi bilo iz kupoprodajne pogodbe, sklenjene med tožnikom in D.D., mogoče razbrati, da je bila ta izpolnjena ali zaključena. Iz oblike te pogodbe je razvidno, da je bila sklenjena na podlagi vzorčne pogodbe za te vrste poslov, pri čemer pogodbeni stranki tega vzorca nista upoštevala v celoti, saj sta na več mestih vnesli dodatne oziroma drugačne zapise. V 2. členu pogodbe sta dodali zapis "v skladu s priloženim listom o plačevanju", pri čemer je iz vsebine in postavitve tega ročnega zapisa razvidno, da se nanaša na celotno obkroženo besedilo. Določba "prodajalec potrjuje, da je prejel ta znesek" ni označena, saj sta ga stranki nadomestili s posebnim dogovorom o načinu plačila in zato taka vzorčna določba ne velja. Tožnik ob tem opozarja, da je prvostopenjski organ zahteval dokazilo, da je tožnik plačal kupnino E.E., od katerega je kupil čoln C. in bi moral to enako storiti tudi glede kupoprodajne pogodbe, ki jo je tožnik sklenil z D.D., še zlasti zato, ker je bil seznanjen z dejstvom, da kupnina ni bila plačana in je tudi prejel odstopno izjavo. Izjava D.D., da je kupnina poravnana, je bila lažna, kar izhaja iz odstopne izjave.

12. Glede odločitve drugostopenjskega organa tožnik poudarja, da se je na predlog A.A. za vpis spremembe lastništva odzval nemudoma, ko je zanj izvedel, in sicer s tem, da je zahteval, da se mu v tem postopku prizna lastnost stranskega udeleženca. To zahtevo je vložil pred iztekom pritožbenega roka in zahteval tudi vročitev odločbe. Tožniku ni mogoče očitati, da ni poskrbel za svojo udeležbo v upravnem postopku spremembe lastništva čolna C. na A.A. Postopek je bil namreč začet in končan v enem dnevu, tožnik pa se je s spremembo seznanil šele preko javno dostopnih spletnih podatkov. Poudarja, da je bilo ob tem, ko je prvostopenjski organ sprejel odločitev o spremembi vpisa lastništva čolna C., temu že znano, da gre za sporno zadevo, saj je bila vpisana zaznamba spora ter bi zato moral pred izvedbo vpisa opraviti poizvedbe, k čemur ga je zavezovala tudi določba 8. člena ZUP.

13. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila, pač pa le predlagala, da naj se tožba zavrne.

14. Sodišče je tožbo vročilo tudi D.D. in A.A., kot strankama z interesom. Na tožbo je odgovoril A.A., ki je sodišču predlagal, naj tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno, ta pa naj mu tudi povrne stroške postopka. Uvodoma povzema določbe PZ, ki urejajo vpisovanje čolnov v register in poudarja, da v konkretnem postopku v registru kot lastnik čolna C. ni bil več vpisan tožnik, pač pa D.D. Zato meni, da glede na naravo konkretnega postopka tožnik ni imel pravnega interesa, da bi pridobil položaj stranke v postopku, kot je to pravilno odločila tožena stranka. Postopek vpisovanja ladij je po PZ postopek, za katerega velja načelo formalnosti. Vpis se v skladu z 12. členom Pravilnika opravi na podlagi ugotovljene sposobnosti čolna za plovbo in listin iz 10. člena. Po vpisu se izda vpisni list za čoln in dovoljenje za plovbo. V postopku vpisa lastništva čolna torej upravni organ presoja le ali je predlog stranke skladen z 291. členom PZ, ne pa tudi o tem, kdo je lastnik čolna, saj mora to izhajati iz predloženih listin. Taka listina je bila v obravnavanem primeru notarsko overjena kupoprodajna pogodba in Dovoljenje za plovbo - vpisni listi za čoln C. 15.A.A. meni, da tožniku ni mogoče priznati položaja stranke v predmetnem postopku. Zmotno meni, da lahko zatrjevano spornost lastništva na čolnu uveljavlja v upravnem postopku vpisa lastništva čolna, namesto da bi to uveljavljal v pravdnem postopku na podlagi izbrisne tožbe, kot to določa 349. člen PZ. Tožnik torej v upravnem postopku vpisa lastništva čolna ne more izpodbiti veljavnosti vknjižbe in zato tudi nima pravnega interesa, da bi se mu priznala lastnost stranskega udeleženca.

16. Glede tožbenih ugovorov v zvezi s pravnomočnostjo vpisa, A.A. navaja, da je pritožbeni organ v svoji odločbi obširno pojasnil, da je taka navedba v prvostopenjskemu sklepu nepravilna, s tem pa že sam saniral zmotno presojo prvostopenjskega organa glede tega argumenta ter odločitev po vsebini potrdil iz drugih razlogov. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na dolžno skrbnost upravnega organa pri odločanju in da bi moral opravljati dodatne poizvedbe, saj je postopek vpisa lastništva čolna formalni postopek, ki temelji na formalno popolni dokumentaciji, ki jo je A.A. tudi predložil. Zato v nadaljevanju odgovora na tožbo zgolj iz previdnosti odgovarja tudi na tožbene ugovore glede zatrjevano nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, četudi so te navedbe za predmetni postopek nepomembne.

17. A.A. in D.D. sta dne 24. 5. 2016 sklenila kupoprodajno pogodbo za čoln C. in to zaradi zavarovanja posojila, ki ga je A.A. dal D.D. V pogodbi je navedeno, da D.D. odgovarja za pravilnost in pristnost dokumentacije ter da potrjuje, da je ta v celoti njegova last ter da ne obstajajo nobene terjatve z drugih strani. Oba podpisa na pogodbi sta bila notarsko overjena. A.A. je na dan sklenitve pogodbe preveril lastništvo čolna v vpisniku morskih čolnov pri prvostopenjskem organu, ki je javna knjiga, in sicer preko oddaljenega elektronskega vpogleda do podatkov. Iz teh podatkov je izhajalo, da je kot edini lastnik čolna vpisan D.D., v breme čolna pa ni bilo vpisanih nobenih stvarnih pravic ali opomb.

18. A.A. je s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobil lastninsko pravico na čolnu C., predhodni prenosi lastninske pravice pa mu niso bili poznani. Prav tako mu tudi niso bila znana pravnoposlovna razmerja glede čolna med tožnikom in D.D. Ker je D.D. potrdil, da je dokumentacija čolna pristna in pravilna, da je čoln njegova last in da ne obstajajo nobene terjatve drugih in ker so to potrjevali tudi podatki iz vpisnika morskih čolnov, je A.A. z njim sklenil kupoprodajno pogodbo. Z namenom spremembe lastništva v vpisniku se je A.A. v avgustu 2016 zglasil pri prvostopenjskem organu ter mu predložil kupoprodajno pogodbo z overjenimi podpisi. Ker še ni razpolagal z vpisnim listom, ki se prenaša v fizični obliki, je uslužbence prvostopenjskega organa prosil, da ga obveščajo, če bi se karkoli dogajalo s čolnom. Dne 2. 11. 2016 je pridobil vpisni list za čoln, s tem pa tudi vse listine, ki so potrebne za spremembo lastništva v vpisniku morskih čolnov, ne da bi bil seznanjen s kakršnimikoli okoliščinami o pravnem poslu med D.D. in tožnikom. Istega dne je telefonsko in po elektronski pošti obvestil vodjo izpostave F.F. o prejetem vpisnem listu ter mu obenem sporočil, da se bo v naslednjih dneh zglasil pri prvostopenjskem organu, kjer bo uredil vse formalnosti. A.A. je prvostopenjski organ nato dne 8. 11. 2016 obvestil, da so pooblaščenci tožnika vložili predlog za popravo napačnega vpisa, oziroma predlog za vpis zaznambe spora, pri čemer se je predlog nanašal na vpis z dne 15. 3. 2016, ko je prvostopenjski organ pri čolnu C. kot lastnika vpisal D.D. A.A. je bila nato vročena odločba, s katero je bila zaznamba spora dovoljenja, takrat pa se je prvič seznanil z okoliščinami glede predhodnih prenosov lastninske pravice na čolnu. Z namenom razjasnitve situacije je želel stopiti v stik s tožnikom, kar pa je ta odklonil. Iz tega razloga je zato dovolil, da se tožniku posreduje kupoprodajno pogodbo, ki jo je sam sklenil z D.D. 19. A.A. je nato v skladu z izdano odločbo o zaznambi spora počakal na potek roka, v katerem bi moral tožnik vložiti izbrisno tožbo, kot to določa 349. člen PZ. Tožnik tožbe ni vložil v zakonsko predpisanem roku, to je najkasneje do 8. 11. 2016 ter je zato zaznamba spora izgubila učinek in bi jo moral upravni organ izbrisati po uradni dolžnosti. Izbrisna tožba, ki jo je tožnik vložil dne 29. 3. 2017, je bila torej prepozna. V zadevi je bistveno, da je vpisnik morskih čolnov javna knjiga in da se šteje, da so podatki o lastništvu znani. A.A. je bil glede sklepanja kupoprodajne pogodbe dobroverna stranka in se je v celoti zanašal na podatke iz vpisnika, ni pa imel nobenih informacij, da bi bilo lastništvo D.D. kakorkoli sporno.

20. K točki I izreka:

21. Tožba ni utemeljena.

22. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve pravilno pojasnil, da je stališče prvostopenjskega organa, da je postal vpis lastništva čolna na A.A. pravnomočen s trenutkom vpisa, napačno, da pa je odločitev utemeljena iz drugih razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski odločbi in jih je dodatno navedel še drugostopenjski organ. Tem razlogom sodišče sledi in se nanje, da bi se izognilo ponavljanju, sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po določbi tretjega odstavka 248. člena ZUP lahko namreč organ druge stopnje, če spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, v svoji odločbi navede pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. Sodišče zato zavrača tožbeni ugovor tožeče stranke, ki meni, da so ji bile s stališčem prvostopenjskega organa bistveno kršene njene pravice v postopku.

23. Za odločitev v predmetni zadevi je ključen odgovor na vprašanje, ali je tožnik izkazal pravni interes za udeležbo v postopku vpisa spremembe lastništva v vpisniku morskih čolnov na čolnu C. od D.D. na A.A. Po določbi prvega odstavka 43. člena ZUP ima namreč pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec).

24. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti, je stranski udeleženec (intervenient). Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je zato treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo, pri čemer ugotovitev ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja določenega posameznika. Pri presoji ali določen predpis, ki ureja delovanje upravnega organa, podeljuje posamezniku pravico oziroma pravno varovan interes ali ne, je treba ugotoviti, ali je bil namen zakonodajalca, da z navedeno normo varuje tega določenega posameznika, ki bi si lahko z uveljavljanjem sodnega varstva izboljšal pravni položaj. Mogoče je, da je z normo varovan zgolj javni interes, da sta varovana tako javni kot zasebni interes oziroma da je varovan eden ali več zasebnih interesov. Navedeno je lahko izrecno zapisano v posamezni normi ali pa je odvisno od njene razlage (tako Ustavno sodišče v odločbah št. Up-1850/08 z dne 5. 5. 2010, 10. točka obrazložitve, U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, 17. točka obrazložitve in Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015, 10. točka obrazložitve). Po določbi drugega odstavka 142. člena ZUP mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti v čem je njen pravni interes in, kolikor je to mogoče, za to predložiti tudi dokaze.

25. Tožnik svoj pravni interes utemeljuje z določbo 43. člena ZUP in zatrjuje, da bi moral biti udeležen v postopku prenosa vpisa lastninske pravice na čolnu C. v vpisniku morskih čolnov od D.D. na A.A. zato, ker mu D.D. ni poravnal kupnine za ta čoln, da je od pogodbe, ki jo je sklenil z njim, odstopil in da zato D.D. ni pridobil lastninske pravice na plovilu.

26. Po presoji sodišča A.A. v odgovoru na tožbo pravilno izpostavlja, da je vpis v vpisniku morskih čolnov formalen postopek, v katerem pristojni organ presoja le ali je predlagani vpis skladen z 291. členom PZ. Slovenski ladijski register je javna knjiga, ki je sestavljena iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav, pri čemer vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin (prvi odstavek 208. člena PZ). Določbe II. poglavja PZ, ki ureja Slovenski ladijski register se, poleg tega da se uporabljajo za ladje, smiselno uporabljajo tudi za ladje v gradnji, čolne in plavajoče naprave (tretji odstavek 207. člena PZ). Lastninska pravica na čolnu na podlagi pravnega posla med živimi se pridobi z vpisom v register, za pravni posel pa je zahtevana pisna oblika (220. člen PZ). Vpisi so dovoljeni le zoper tistega, na katerega je ob vložitvi predloga v register vpisana ali se sočasno vpisuje lastninska pravica na čolnu, oziroma tista pravica, glede katere se opravlja vpis (261. člen PZ). Za vrstni red vpisa in za odločanje o predlogu za vpis je odločilen trenutek, ko je predlog za vpis prispel k registru (prvi odstavek 265. člena in 287. člen PZ).

27. Odločanje prvostopenjskega organa o vpisu v register je torej formalni postopek, saj ta organ, skladno z določbo 291. člena PZ, dovoli vpis izključno na podlagi predloga in njegovih prilog, če iz registra ne izhaja, da obstoji kakšna ovira za zahtevani vpis, če ni utemeljenega dvoma o tem, da ima predlagatelj pravico predlagati vpis in da so tisti, na katere se pravice prenašajo, sposobni razpolagati s temi pravicami, če je predlog glede na vsebino predloženih listin utemeljen in če imajo listine tako obliko, kot se zahteva za dovolitev predlaganega vpisa. Zaznamba spora ni ovira za izvršitev vpisa, saj v primeru, kolikor je spor zaznamovan in je nato izdana sodba, ta učinkuje tudi zoper tiste, ki so vpisane pravice pridobili po tem, ko je predlog za zaznambo spora prejel prvostopenjski organ (drugi odstavek 347. člena PZ). Prvostopenjski organ torej ne presoja in ne posega v vsebino zasebnih listin, ki so podlaga za predlagani vpis, pač pa le preveri prej navedene pogoje za vpis in kolikor so ti izpolnjeni in je predlagani vpis tudi skladen z obstoječim stanjem v vpisniku, tak vpis dovoli. Vpis se izvede po uradni dolžnosti (301. člen).

28. Tožnik je pri prvostopenjskemu organu predlagal, naj se mu prizna lastnost stranke v postopku, ki se je vodil po predlogu A.A. in s katerim je ta predlagal, naj se v vpisniku morskih čolnov pri čolnu C. prenese vpis lastninske pravice od D.D. na njega. Tožnik je tudi predlagal, naj mu prvostopenjski organ vroči odločbo, s katero je bil predlagani vpis dovoljen. Sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke, ki je ta predlog zavrnila in se pridružuje odgovoru A.A., da tožnik v tem postopku ne more izpodbiti veljavnosti vknjižbe in da zato nima pravnega interesa, da bi se mu priznala lastnost stranke. Prvostopenjski organ je namreč o predlogu A.A. za vpis lastninske pravice odločal na podlagi predloženih listin ter na podlagi stanja vpisov v vpisniku morskih čolnov, in to po trenutku, ko je bil tak predlog vložen. V trenutku vložitve predloga je bil kot lastnik čolna C. v vpisniku morskih čolnov vpisan D.D., kar izhaja tudi iz podatkov v upravnem spisu, predložene listine (pogodba in dovoljenje za plovbo) pa so dovoljevale prenos lastninske pravice od D.D. na A.A. Kot je bilo že pojasnjeno, je postopek vpisa v register morskih čolnov formalni postopek, prvostopenjski organ pa je v tem postopku presojal le ali je vpis, kot ga je predlagal A.A., na podlagi predloženih listin dovoljen zoper D.D. kot v vpisnik vpisanega lastnika čolna (261. člen PZ). Stranki v postopku sta bila torej lahko le imenovana, kar izhaja tudi iz 283. člena PZ, skladno s katerim so pri vpisih v register stranke tisti, ki prosijo za vpis in tisti, katerih pravice so vpisane v register.

29. V opisanem postopku vpisa v vpisnik morskih čolnov torej tožnik ne more varovati svojih koristi. Za tožnika je namreč sporna kupoprodajna pogodba, ki jo je sklenil z D.D. in na podlagi katere se je ta tudi vpisal kot lastnik čolna C. in nato z njim razpolagal, kot tudi s to pogodbo povezane posledice, vendar pa lahko ta vprašanja, kot pravilno v odgovoru na tožbo navaja A.A., uveljavlja le v za to predvidenih civilnih postopkih, ne more pa teh vprašanj urejati v predmetnem postopku vpisa v vpisnik morskih čolnov. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjih odstavkih, PZ kot stranke v tovrstnih postopkih določa le tiste, ki prosijo za vpis in tiste, katerih pravice so v register vpisane, kar pomeni, da materialni predpis ne vzpostavlja razmerja, iz katerega bi izhajala tožnikova pravna korist, da bi v predmetnem postopku imel lastnost stranskega udeleženca.

30. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), saj se dokazi, ki jih je tožnik navedel v tožbi, nanašajo na listine v upravnem spisu.

K točki II izreka:

31. A.A. je v odgovoru na tožbo kot stranka z interesom zahteval, naj mu tožnik povrne stroške sestave tega odgovora. Sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec v 19. členu ZUS-1 sicer določil, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, torej stranke z interesom, pravico udeleževati se postopka, ni pa v tem zakonu uredil vprašanja povrnitve njihovih stroškov. Glede tega vprašanja je zato treba v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, razen kolikor ta zakon ne določa drugače, uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in sicer tiste določbe, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1 (tako v sklepu Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 191/2015, smiselno enako tudi v sklepu opr. št. I Up 276/2013).

32. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Ker je A.A., objektivno gledano, uspel s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, da se tožba zavrne kot neutemeljena, je zaradi navedenega načeloma upravičen do povračila stroškov postopka, te stroške pa je v odgovoru na tožbo tudi specificiral. Povrnitev stroškov pa ni vezana le na uspeh v pravdi, pač pa je treba za odločitev upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da se stranki povrnejo le „potrebni stroški“. Stroški za posamezno vlogo so potrebni stroški takrat, ko so v vlogi navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve oziroma vplivajo na odločitev sodišča. 33. Sodišče ocenjuje, da je A.A. kot stranka z interesom z odgovorom na tožbo prispeval k razjasnitvi zadeve. V odgovoru na tožbo je namreč utemeljeno poudaril in obširno opisal naravo postopka vpisa v vpisnik morskih čolnov, kar je za odločitev v zadevi tudi bistvenega pomena. To sta kot podlago za svojo odločitev sicer upoštevala tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, vendar pa sodišče meni, da je A.A. v odgovoru na tožbo to podrobneje pojasnil in s tem prispeval k razjasnitvi zadeve. Na tej podlagi je zato sodišče presodilo, da je njegova zahteva, naj mu tožnik povrne stroške postopka, upravičena.

34. A.A. je zahteval, naj mu tožnik povrne stroške sestave odgovora v višini 1600 točk po 1. točki tar. št. 30 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OdvT) v zvezi z tar. št. 18, pri čemer naj sodišče kot vrednost čolna upošteva vrednost 150.000,00 EUR, kot je bila ocenjena v pravdni zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru ter materialne stroške v višini 20,00 EUR. Sodišče meni, da je taka zahteva le delno upravičena.

35. Tar. št. 30 OdvT določa, da se v upravnih sporih za tožbo in odgovor na tožbo v zadevah, ki so ocenljive, nagrada obračuna po 1. točki tar. št. 18, v neocenljivih zadevah pa v višini 500 točk. A.A. je štel, da gre v obravnavanem primeru za ocenljivo zadevo, vendar pa se sodišče s tem ne strinja. Kot je bilo pojasnjeno v obrazložitvi te sodbe, je predmet obravnave zahteva tožnika za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku vpisa čolna v vpisnik čolnov in ne obravnava lastništva tega plovila. Obravnavana zadeva je torej neocenljiva zadeva in je zato sodišče zahtevku A.A. za povrnitev stroškov za odgovor na tožbo ugodilo le v višini 500,00 točk, kar je, ob upoštevanju vrednosti točke, ki je 0,459 EUR, 229,50 EUR. Na tej podlagi je sodišče odmerilo tudi materialne stroške. Ker njihove dejanske višine A.A. ni izkazal, mu jih je sodišče odmerilo v višini 2 % od priznanih stroškov, torej v višini 4,59 EUR (tretji odstavek 12. člena OdvT). Od skupaj priznanih stroškov v znesku 234,09 EUR je sodišče odmerilo še 22 % DDV, ki znaša 51,50 EUR in tako A.A. skupaj priznalo stroške v višini 285,59 EUR, ki mu jih mora povrniti tožnik, ki v postopku s tožbo ni uspel. K točki III izreka:

36. Odločitev o stroških tožnika in tožeče stranke temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.