Jedro

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre oškodovancu odškodnina le, če gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.

Mogoče je odločiti o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka, po prostem preudarku, če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški.

Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi v 2. odst. točke 1 in v 2. točki.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da mora tožnici plačati 3.335,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12.2007 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.531,13 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica si je poškodovala prst na desni roki, ko ji je spodrsnilo ob ograji z jeklenimi žicami v Termah Čadež. Za nepremoženjsko škodo je zahtevala 4.600,00 EUR in sicer za telesne bolečine 2.800,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 800,00 EUR in za strah 1.000,00 EUR. Za premoženjsko škodo je zahtevala 90,00 EUR prevoznih stroškov v zvezi z zdravljenjem, 21,92 EUR za plačilo računa z dne 19.9.2007 in 1.720,00 EUR iz naslova izgubljenega zaslužka. Sodišče prve stopnje je za telesne bolečine in nevšečnosti prisodilo 1.200,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 500,00 EUR in za strah 500,00 EUR. Glede premoženjske škode je v celoti priznalo stroške v zvezi z zdravljenjem – prevozni stroški in zdravniško potrdilo, glede izgubljenega zaslužka pa ji je priznalo 1.024,00 EUR, presežek pa je zavrnilo.

Tožnica se pritožuje zoper sodbo glede zavrnilnega dela in glede pravdnih stroškov, ki bi morali biti višje odmerjeni. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Prepričana je, da ji gre odškodnina v vtoževanem znesku. Ponavlja, kakšne telesne bolečine in nevšečnosti je trpela in meni, da ji gre celotni znesek, torej 2.800,00 EUR. Zahteva tudi vso odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, saj je bila njena življenjska aktivnost v času zdravljenja zmanjšana. Tudi odškodnina za strah ji gre v celotnem vtoževanem znesku. Kolikor gre za premoženjsko škodo, je pojasnila in dokazni postopek je v celoti pokazal, da bi morala v obdobju od 9.7.2007 do 20.8.2007 delati najmanj 43 dni po 10 ur na dan, kar ob urni postavki 4,00 EUR znese 1.720,00 EUR. Sodišče prve stopnje za zavrnilni del zahtevka ni imelo razloga in tudi ne osnove. Glede na pasivnost tožene stranke bi se v dejansko stanje ne smelo spuščati. Tožnica je svoje navedbe dokazala. Sodišče je brez zakonske osnove v zvezi z izgubljenim zaslužkom tožnici v polovičnem znesku neutemeljeno zavrnilo njen zahtevek. Tudi pravdni stroški niso odmerjeni pravilno, saj je njen uspeh večji.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje nima pomislekov proti odločitvi sodišča prve stopnje, ki je presežek tožbenega zahtevka zavrnilo. Sodišče prve stopnje tako v tem delu ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, dejansko stanje je popolno ugotovljeno in tudi materialnopravno je odločitev pravilna (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku). Sodišče druge stopnje sprejema razloge izpodbijane sodbe in tako le odgovarja na pritožbene trditve.

Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj je primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 1.200,00 EUR, med tem ko je razliko do 2.800,00 EUR zavrnilo. Upoštevalo je vse tisto, kar poudarja pritožba. Glede zavrnilnega dela sodišče druge stopnje nima pomislekov. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je šlo za udarec po palcu desne roke, medtem ko izvedenec ugotavlja zvin palca desne roke in majhen odlom na bazi zgornjega členka palca desne roke (list. št. 31). Glede na vrsto telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je znesek 1.200,00 EUR povsem primerna odškodnina. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

Kolikor gre za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ni nobenih razlogov za višjo odškodnino. Za to vrsto škode gre oškodovancu odškodnina le, če gre za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti. Sodišče prve stopnje ji je določilo odškodnino, čeprav je bila življenjska aktivnost zmanjšana le začasno. V določbah 1. odst. 179. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) tako torej niti ni podlage za določitev te vrste odškodnine. Gledano s stališča pritožnice je torej odločitev pravilna, saj ji več ne more iti. Glede na vrsto poškodbe pa tudi tožničin strah ni mogel biti tako intenziven in tudi ni mogel trajati toliko časa, da bi tožnici šla višja odškodnina kot tisto, kar je določilo sodišče prve stopnje.

Kolikor gre za odškodnino za premoženjsko škodo, sodišče druge stopnje prav tako nima pomislekov proti odločitvi sodišča prve stopnje. Ne drži, da je bila glede tega tožena stranka pasivna, saj je v odgovoru na tožbo izrecno navedla, da v celoti kot neutemeljen prereka tudi zahtevek, ki se nanaša na premoženjsko škodo. Ko gre za vprašanje, za koliko dni in ur gre pritožnici odškodnina, se pritožbeno sodišče z oceno sodišča prve stopnje strinja, kajti je življenjska. Res je, da sodišče prve stopnje o tem ni izvajalo dokaznega postopka, vendar je po določbi 2. odst. 216. čl. ZPP mogoče odločiti o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka po prostem preudarku, če odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški. Čeprav sodišče prve stopnje v obrazložitvi tega ni zapisalo, gre po mnenju pritožbenega sodišča za tako situacijo.

Ker je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo, tudi ni razloga za drugačno odločitev o pravdnih stroških.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. čl. ZPP.