Jedro

Tožnik je v predlogu za izdajo začasne škode obrazložil, da mu bo v primeru, če bi ga toženka predala Republiki Hrvaški pred sodno odločitvijo v tej zadevi, nastala nepopravljiva škoda, saj se ne bi se več nahajal na ozemlju Republike Slovenije, ker pa ne bi bil več pod slovensko jurisdikcijo, bi izgubil pravni interes za tožbo. S tem bi mu bile kršene pravice iz 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije.

Toženka je na tožbo odgovorila in ji nasprotovala, ni pa se opredelila do tožnikovih navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišče jih zato na podlagi 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje za priznane.

Izrek

Predlogu za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev sklepa Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo št. 2142-547/2026/17 (007121-07) z dne 29. 7. 2026 odloži do pravnomočne odločitve o tožbi.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi določil osmega odstavka 49. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 51. člena istega zakona zavrgla prošnjo tožnika za mednarodno zaščito (1. točka izreka). Odločila je, da Republika Slovenija ne bo obravnavala njegove prošnje, saj je za njeno nadaljnjo obravnavo odgovorna Republika Hrvaška (2. točka izreka). Predaja tožnika se izvrši najkasneje v šestih mesecih od 13. 4. 2026 ali od prejema pravnomočne sodne odločbe v primeru, da je bila predaja odložena z začasno odredbo. Če zaradi pobega tožnika ali drugih upravičenih razlogov predaje ne bo mogoče izvesti v šestmesečnem roku, se rok za predajo lahko podaljša na največ tri leta (3. točka izreka). Tožnik bo obveščen o prvem predvidenem datumu in uri predaje (točka 4. izreka). Odločila je še, da stroški postopka bremenijo toženko (točka 5. izreka).

2.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem navaja, da je bil v Republiki Hrvaški že izpostavljen nevarnosti nečloveškega in ponižujočega ravnanja v smislu kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Hrvaški policisti so njega in brata pretepli, mučili in vrgli v vodo. Tožnik je zaradi tega dogodka izgubil brata, ki je najverjetneje utonil. Če bi ga toženka predala omenjeni državi pred odločitvijo sodišča, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel. Ne bi se več nahajal na ozemlju Republike Slovenije, ker pa ne bi bil več pod slovensko jurisdikcijo, bi izgubil pravni interes za tožbo. S tem bi mu bile kršene pravice iz 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi izročitve državi, ki mu je že kršila temeljne človekove pravice, bi mu nastala nepopravljiva škoda. Sodišču zato predlaga, da zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa do pravnomočne sodne odločitve v tej zadevi.

3.Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Menila je, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožba pa neutemeljena.

4.Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljen.

5.Sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda (drugi odstavek 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Pri odločanju mora skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Začasna odredba po 32. členu ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zato že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva.

6.Tožnik je v predlogu za izdajo začasne škode obrazložil, zakaj meni, da mu bo v primeru, če bi ga toženka predala Republiki Hrvaški pred sodno odločitvijo v tej zadevi, nastala nepopravljiva škoda. Toženka je na tožbo odgovorila in ji nasprotovala, ni pa se opredelila do tožnikovih navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišče jih zato na podlagi 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje za priznane. Sodišče pritrjuje tožniku, da bi zanj lahko nastala nepopravljiva škoda, če bi bil tožnik v Republiki Hrvaški (ponovno) izpostavljen nečloveškemu in ponižujočemu ravnjanju hrvaške policije in če bi mu bile kršene pravice iz 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Predlogu je zato ugodilo in izvršitev izpodbijanega sklepa odložilo do pravnomočne odločitve o tožbi.