Jedro

Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS je že zavzela stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.

Da je bila terjatev, uveljavljana v tem postopku, prenesena na družbo I. d.o.o. v stečajnem postopku zoper prvotožečo stranko, je bilo prvostopenjsko sodišče obveščeno z dopisom te družbe z dne 20. 12. 2016, izrecno pa to dejstvo priznava tudi tožena stranka v izjavi z dne 2. 2. 2017. Upoštevaje dejstvo, da je bilo v tem postopku sodišče seznanjeno o prenosu uveljavljane terjatve na pritožnika, je sodišče zmotno uporabilo peti odstavek 81. člena ZPP, ker postopka ni prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na tožbo prvotožeče stranke E. d.o.o. - v stečaju razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče tožbo prvotožeče stranke E. d.o.o. - v stečaju in drugotožeče stranke C. d.d. - v stečaju z dne 5. 11. 2012 zavrglo. Tako je odločilo, ker sta tožeči stranki zaradi pravnomočno končanih stečajnih postopkov izbrisani iz sodnega registra in torej ne moreta biti (več) pravdna stranka, te pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo. Svojo odločitev je oprlo na peti odstavek 81. člena ZPP.

2. Navedeni sklep s pritožbo izpodbija družba I. d.o.o. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev ustavne pravice iz 23. člena Ustave RS ter bistveno kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi kršitve določb 205. do 208. člena in 81. člena ZPP. Svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje z navedbo, da ima s sodno odločbo – sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St .../2014 z dne 17. 6. 2016 o končni razdelitvi priznan status pravnega naslednika družbe E. d.o.o. glede v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Kranju opr. št. I Pg 281/2015 (prej v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. VIII Pg 5005/2012) obravnavane terjatve zoper Republiko Slovenijo v višini 5.000.000,00 EUR. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pravilno vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, je bila prvotožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka dne 16. 3. 2017 izbrisana iz sodnega registra. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bila še v teku stečajnega postopka zoper prvotožečo stranko terjatev, ki je predmet tega postopka, s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani o končni razdelitvi St .../2014 z dne 17. 6. 2016 (priloga C20), katerega sestavni del je končni načrt končne razdelitve premoženja z dne 16. 6. 2016 (priloga C21), prenesena na upnika I. d.o.o. 6. Pritožbeno sodišče je pritožniku zato priznalo pravni interes za pritožbo. Glede na to, da mu izpodbijanega sklepa prvostopenjsko sodišče ni vročalo, sam pa zatrjuje, da se je z njim seznanil ob pregledu spisa dne 2. 3. 2018, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je njegova 16. 3. 2018 vložena pritožba pravočasna.

7. Po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP sodišče prekine postopek, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Tak je primer izbrisa prvotožeče stranke iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka. Iz tega razloga prekinjen postopek pa se po prvem odstavku 208. člena ZPP nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodišče pozove, naj to storijo.

8. Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (III Ips 72/2000, III Ips 25/2001, III Ips 96/2005, III Ips 173/2007 ter pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne 16. 6. 1999, Pravna mnenja I/1999, stran 35) je že zavzela stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.

9. Da je bila terjatev, uveljavljana v tem postopku, prenesena na družbo I. d.o.o. v stečajnem postopku zoper prvotožečo stranko, je bilo prvostopenjsko sodišče obveščeno z dopisom te družbe z dne 20. 12. 2016 (list. št. 146b) izrecno pa to dejstvo priznava tudi tožena stranka v izjavi z dne 2. 2. 2017 (list. št. 150). Tako situacijo je obravnavalo tudi Vrhovno sodišče v sklepu III Ips 173/2007 in pojasnilo, izhajajoč iz zgoraj obrazloženega stališča o možnosti nadaljevanja postopka s singularnim pravnim naslednikom, da zgolj neobstoj univerzalnih pravnih naslednikov družbe, ki je prenehala zaradi pravnomočno zaključenega stečajnega postopka, ne zadostuje za presojo, da je na strani tožeče stranke nastopila neodpravljiva pomanjkljivost, ki se tiče njene sposobnosti, biti stranka. Upoštevaje dejstvo, da je bilo v tem postopku sodišče seznanjeno o prenosu uveljavljane terjatve na pritožnika, je sodišče zmotno uporabilo peti odstavek 81. člena ZPP, ker postopka ni prekinilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožnik.

10. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na uveljavljano terjatev prvotožeče stranke razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).