Jedro

Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavarovanka toženke odgovorna za škodni dogodek 10. novembra 2000, ko se je tožnik poškodoval v prometni nesreči (zavarovanka toženke je z vozilom trčila v tožnika, ki se je peljal s kolesom z motorjem). Tožniku je prisodilo 2.920,25 EUR zadoščenja (od tega 12.518,78 EUR - za telesne bolečine, 13.770,66 - za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, 3.338,34 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti in 2.086,46 EUR za strah) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje do plačila, upoštevaje valorizirano toženkino plačilo 28.793,99 EUR. Višji tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (tožnik je zahtevala skupaj 52.578,87 EUR zadoščenja) je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženčevi pritožbi, tako da je tožniku prisodilo 15.000 EUR odškodnine za telesne bolečine, 20.000 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 3.338,34 EUR za strah z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje, v ostalem delu pa je pritožbo (glede odločitve o odškodnini za nepremoženjsko škodo) zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik je vložil revizijo zoper tisti del sodbe, ki se nanaša na zavrnitev njegovih višjih zahtevkov za plačilo odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji povzema ugotovljena dejstva in meni, da jih pritožbeno sodišče ni v zadostni meri upoštevalo. Odškodnina je prenizka.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča (ki je prestala pritožbeni preizkus) je, da je tožnik utrpel odprt zlom zunanjega gležnja II. stopnje, odprt zlom petnice II. stopnje, odprta poškodba med golenico in skočno kostjo ter petnico, raztrganine v področju petnice in zunanjega gležnja z defektom kože in raztrganine v predelu kolena. Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine je v 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ št. 29/78 do 57/89). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno. Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo obe načeli. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno ugotovilo vse konkretnosti in specifičnosti tožnikovega primera, kar je dejanska podlaga izpodbijane sodbe, na katero je revizijsko sodišče vezano (četrta do šesta stran sodbe sodišča prve stopnje). Na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, ki ga tožnik po nepotrebnem ponavlja, je po presoji revizijskega sodišča pravilno pravno ovrednotesno. Zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode, to je za telesne bolečine 15.000 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske 20.000 EUR, 3.338,34 za duševne bolečine zaradi skaženosti in za strah 3.338,34 pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. To velja tudi za skupni znesek zadoščenja brez upoštevanja valorizirane akontacije 41.676,68 EUR, ki pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 47 takratnih povprečnih neto plač. Takšna odškodnina je primeren rezultat natančno in izčrpno ugotovljenih konkretnosti in specifičnosti tega primera nepremoženjske škode in upoštevanja sodne prakse v podobnih primerih. Zato ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in je revizijska zahteva za zvišanje odškodnine neutemeljena.

7. Uveljavljeni revizijski razlog po povedanem ni podan, zato je Vrhovno sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).