Jedro

V izvršilnem postopku oziroma v ugovornem postopku je dolžnik tisti, ki mora izkazati plačilo izterjevane terjatve, saj je na njem breme vložitve obrazloženega ugovora, kar v primeru uveljavljanja delnih plačil pomeni tako konkretne navedbe datumov in zneskov plačil kot predlaganje dokazil zanje.

Do pravnomočne ustavitve predhodnega izvršilnega postopka zastaranje le ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, da so zastarale (le) vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo in ne vse do vložitve predloga za izvršbo. To, da obresti namreč zastarajo v 3h letih, pomeni, da so tri leta varovane pred zastaranjem, to pa pomeni, da vložitev predloga za izvršbo pred zastaranjem ščiti tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v zavrnilnem delu I. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika z dne 7. 6. 2023 delno ugodi in se izvršba ustavi za - zakonske zamudne obresti od zneska 1.713,84 EUR od 10. 7. 2020 do 23. 11. 2020, - zakonske zamudne obresti od zneska 44,00 EUR od 10. 7. 2020 do 23. 11. 2020, - zakonske zamudne obresti od zneska 101,91 EUR od 10. 7. 2020 do 23. 11. 2020 in - zakonske zamudne obresti od zneska 53,80 EUR od 10. 7. 2020 do 23. 11. 2020, v preostalem delu se ugovor zavrne (I. točka izreka) in da se izvršba delno ustavi za - dne 12. 7. 2018 plačanih 300,00 EUR, - dne 7. 12. 2018 plačanih 300,00 EUR, - dne 29. 3. 2019 plačanih 300,00 EUR in - dne 21. 6. 2019 plačanih 200,00 EUR (II. točka izreka sklepa).

2.Zoper zavrnilni del I. točke izreka sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Naslovno sodišče še enkrat prosi, naj mu znova posreduje sklep o izvršbi z dne 8. 12. 2023, saj strani 10/26, 11/26, 12/26, 13/26 niso berljive, saj zgornji del besedila manjka. V nadaljevanju kot pritožbeni razlog navaja nepravilen znesek izterjave, saj je dolg upniku v celoti poplačal, v letih 2018 in 2019 je izvršil več vplačil upniku direktno, kot tudi predlaganemu izvršitelju, zato predlaga sodišču, naj od upnika pridobi kontno kartico, iz katere so razvidna plačila preko predlaganega izvršitelja A. A. Namreč že iz odgovora na ugovor upnika z dne 11. 4. 2024 je razvidno, da je plačila izvedel tudi na račun upnika. Kljub temu upnik ni navedel teh zneskov, navedel je zgolj zneske, ki jih je plačal izvršitelju. Prav tako upnik ni predložil kakšne kontne kartice oz. karkoli, kar bi točno izkazovalo koliko in kolikokrat je izvršil plačila tudi izvršitelju. Upnik samo navaja, ne predloži pa nobenega dokaza, kot so kontne kartice, ki bi izpodbijale njegove navedbe, da je plačila izvedel tako upniku direktno, kot tudi izvršitelju. Glede zastaranja obresti pa sodišče navaja, da je zastaralni rok za izterjavo zakonskih zamudnih obresti 3 leta. Sodišče navaja, da so zastarale zamudne obresti od 10. 7. 2020 do 23. 11. 2020, vendar pa bi moralo zastaranje trajati do 23. 11. 2023, saj je upnik vložil nov predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova dne 24. 11. 2023. Namreč dne 9. 7. 2020 se je izvršilni postopek končal, saj je pravnomočen postal sklep o ustavitvi na zadnje dovoljeno izvršilno sredstvo. Nov predlog pa je bil vložen 24. 11. 2023 in ne leta 2020. Glede na navedeno so po njegovem mnenju zastarale zamudne obresti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, in sicer izvršljive sodne poravnave Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. P 68/2017 z dne 18. 9. 2017 ter pravnomočnih in izvršljivih sklepov Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. I 82/2018 z dne 13. 3. 2018, 8. 8. 2018 in 25. 7. 2019. Zoper sklep je dolžnik vložil v izpodbijanem sklepu obravnavani ugovor.

5.Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da niso utemeljene dolžnikove pritožbene navedbe, da je terjatev v celoti poplačal, saj naj bi upnik v odgovoru na ugovor na potrdil, da je nekatera plačila, poleg plačil izvršitelju, prejel tudi na račun. Iz njegovega odgovora na ugovor je namreč razbrati, da je plačila, za katera je upnik tudi utesnil izvršbo, na račun prejel preko izvršitelja in ne direktno od dolnika. Dolnik je v svojem ugovoru, kot je pravilno pojasnilo sodi11e prve stopnje, izkazal le opravo plail z dne 7. 12. 2018 v znesku 300,00 EUR in z dne 29. 3. 2019 v znesku 300,00, EUR ter pobotnico z dne 21. 6. 2019 v znesku 200,00 EUR, kar vse je upnik, poleg 1e enega dodatnega zneska, upo1teval pri utesnitvi izvr1be. V izvr1ilnem postopku oziroma v ugovornem postopku je dolnik tisti, ki mora izkazati plailo izterjevane terjatve, saj je na njem skladno z drugim odstavkom 53. lena ZIZ breme vloitve obrazloenega ugovora, kar v primeru uveljavljanja delnih plail pomeni tako konkretne navedbe datumov in zneskov plail kot predlaganje dokazil zanje. Dolnik v svojem ugovoru razen citiranih delnih plail ni konkretno uveljavljal, katera plaila in kdaj naj bi vsa opravil, zato je ob pomanjkljivi trditveni podlagi neutemeljeno predlagal, naj upnik predloi kontne kartice o opravljenih plailih, saj je izvedba dokaznega postopka v informativne namene, z namenom dopolnjevanja neustrezne trditvene podlage, nedopustno.

6.Pritožba ni utemeljena niti v delu, v katerem dolžnik uveljavlja zastaranje zamudnih obresti po datumu 23. 11. 2020.

7.Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) določa v 356. členu, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok. Vse občasne terjatve (tudi obresti), ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, to je tri leta od zapadlosti vsake posamezne terjatve. Skladno z določbo tretjega odstavka 369. člena OZ se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (tretji odstavek 369. člena OZ), torej tudi s predlogom za izvršbo. Skladno s petim v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena OZ pa sicer res v primeru, če je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje prične znova teči šele od dneva, ko je končan ta postopek.

8.Za dolžnika ni sporno, da so zastarale obresti, ki so od posameznih izterjevanih zneskov tekle od dne 10. 7. 2020, kar predstavlja naslednji dan po pravnomočnosti ustavitve predhodnega izvršilnega postopka opr. št. I 82/2018, ki je pretrgal zastaranje terjatve. Meni pa, da zastaranje obresti ni teklo vse do vložitve predloga za izvršbo, vendar navedeno ne drži. Do pravnomočne ustavitve predhodnega izvršilnega postopka zastaranje le ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, da so zastarale (le) vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo in ne vse do vložitve predloga za izvršbo. To, da obresti namreč zastarajo v 3h letih, pomeni, da so tri leta varovane pred zastaranjem, to pa pomeni, da vložitev predloga za izvršbo pred zastaranjem ščiti tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga, tj. 23. 11. 2020 dalje, kot je tudi v tem delu pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

9.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep v zavrnilnem delu I. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-11 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 356, 369, 369/3, 369/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.