Jedro

Otrokove potrebe niso matematičen pojem in tudi pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena ne temelji na metodi matematičnega izračuna, ampak skuša zagotoviti vrednotno sorazmerje med zmožnostmi obeh staršev in potrebami otrok. To pa ne pomeni, da sodišču ni treba niti ovrednotiti, kakšne so potrebe otrok in kakšne zmožnosti obeh staršev.

Določitve preživnine, ki temelji na matematični ugotovitvi dela potreb otrok (stroški šolanja in stanovanjski stroški) in na matematični ugotovitvi zmožnosti enega od staršev, ne vsebuje pa ocene celovitih potreb otrok in ocene zmožnosti drugega od staršev, ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se dopolnilna sodba sodišča prve stopnje ter odločitev o pravdnih stroških razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletne otroke M., B. in A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi ter določilo, da je njihovo stalno bivališče na naslovu x, tožencu naložilo, da mora od 1. 4. 2006 dalje za mladoletne otroke plačevati po 83,46 EUR preživnine, od 1. 4. 2008 do 30. 11. 2008 po 88,88 EUR preživnine ter za čas od 1. 12. 2008 dalje po 120,00 EUR mesečne preživnine; višji zahtevek na plačilo preživnine pa z dopolnilno sodbo zavrnilo, določilo stike med tožencem in otroki, odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka na plačilo preživnine nad prisojenim zneskom se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, podredno pa spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti.

Pritožnica poudarja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, saj pri ugotavljanju premoženjskih razmer in pridobitnih sposobnosti toženca ni ugotovilo vseh pravno relevantnih dejstev. Poleg tega sodišče ni ugotovilo, kakšne so potrebe mladoletnih otrok in kakšen prispevek tožnice k njihovi negi, oskrbi in preživljanju. Tožnica poudarja, da ima toženec bistveno višje prihodke kot jih prikazuje. Ima nepremičnine na Bledu večje vrednosti, redi živino in konje, lahko pridobiva tudi dohodek iz gozda, prejema subvencije od države, v najemu ima gostinski lokal na Straži pri Bledu ter se ukvarja s turizmom na Bledu. Toženec skriva svoje dohodke in premoženje, da bi plačeval čim nižjo preživnino.

Sodišče je popolnoma spregledalo, da ima A. posebne potrebe in potrebuje večjo in drugačno skrb. Sodišče ni ugotovilo višine potreb za nobenega od treh otrok, kar bi moralo storiti, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožnica je dokazala, da so otroci pred prisilnim odhodom živeli v hiši z vrtom in da sedaj živijo v najeti hiši, za katero mati plačuje 417,30 EUR najemnine ter vse stanovanjske stroške. Poleg tega, da tožnica otroke preživlja, izvršuje tudi vsa gospodinjska opravila za tri otroke, skrbi za njihovo nego in vzgojo, jih vozi k zdravnikom, specialistom, ortodontu, okulistu, v šolo in domov, hodi na roditeljske sestanke, govorilne ure, jih vozi na stike in domov. Vsega opisanega sodišče ni ustrezno ovrednotilo. Tožnica nima premoženja, prejema le plačo in otroški dodatek. Sodišče ni pravilno ugotovilo višine prispevkov vsakega od roditeljev in njunih pridobitnih sposobnosti. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (ZPP).

Pritožnica izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških.

Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavljajo določbe 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2) (ZZZDR), podlago za preživninsko obveznost pa določba 123. člena ZZZDR. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otrok.

Pritožnica utemeljeno opozarja, da v obravnavani zadevi tega, ali je preživnina določena ustrezno glede na potrebe upravičencev in glede na materialne in pridobitne zmožnosti obeh zavezancev, torej ali je primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otrok, ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da otrokove potrebe sicer niso matematičen pojem, ampak so predvsem vrednoten pojem. Obseg otrokovih potreb ni nekaj objektivnega. Podobno velja za prispevke staršev. Tudi ti niso zgolj materialni, ampak, predvsem pri mladoletnem otroku, tudi nega, vzgoja in skrb. Ko sodišče vse navedene dejavnike ugotovi, jih nato v skladu z 129. členom ZZZDR vrednoti, ne pa obračuna, ter nato določi preživnino glede na vrednotno ravnotežje med potrebami in možnostmi .

To pa ne pomeni, da sodišču ni treba niti ovrednotiti, kakšne so potrebe otrok in kakšne zmožnosti obeh staršev.

Sodišče prve stopnje je (matematično) ugotovilo, kakšne so premoženjske zmožnosti tožnice – matere otrok. Ugotovilo je tudi, kakšni so stanovanjski stroški tožnice in otrok ter kakšni so stroški šolanja otrok. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, koliko otroškega dodatka prejema tožnica za mladoletne otroke (torej, kolikšen del njihovih potreb pokrije država). Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo (ovrednotilo), kakšne so celotne potrebe vsakega od otrok, tudi ni ovrednotilo, kakšne so zmožnosti toženca in pojasnilo, kolikšen delež potreb treh mladoletnih otrok mora zato kriti toženec v obliki preživnine, in koliko bo morala kriti tožnica. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodbe v tem delu zato ni mogoče preizkusiti, zato je višje sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 354. člena ZPP sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kršitve glede na njeno naravo višje sodišče ne more samo odpraviti, saj ne more prvič v pritožbenem postopku ugotavljati obsežnega sklopa dejstev, ki doslej niso bila ugotovljena.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ovrednotiti, kakšne so potrebe M., B. in A., kakšne so zmožnosti toženca, nato pa breme preživljanja mladoletnih otrok ustrezno razporediti med oba od staršev.

Ker je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo, je razveljavilo tudi odločitev o pravdnih stroških. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami.