Jedro

Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je dejanski odpovedni razlog predstavljal bolniški stalež tožnice. Če je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi spremembe o organizaciji dela, utegne biti utemeljen pritožbeni očitek dokazanega obstoja organizacijskega razloga v smislu določbe 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati izpovedi prič ter priložene listine in ponovno presoditi, ali je tožena stranka tožnici podala utemeljeno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem bo moralo upoštevati, da ukinitev tožničinega delovnega mesta s prerazporeditvijo posameznih opravil na ostale zaposlene in delovnega mesta vodje programa ter oblikovanje enega novega delovnega mesta, s čimer se zmanjša število zaposlenih, predstavlja organizacijski razlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del (I., II., ugodilni del III. in IV. ter V. točka izreka) sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 28. 1. 2013 nezakonita (I. točka izreka). Pogodba o zaposlitvi z dne 3. 1. 2011, sklenjena med tožnico in toženo stranko za nedoločen čas z dne 3. 1. 2011, se razveže z 19. 8. 2013 (II. točka izreka). Tožena stranka je dolžna tožnici za obdobje od 19. 5. 2013 do 19. 8. 2013 priznati delovno razmerje v skladu s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 3. 1. 2011 ter ji v skladu z določili te pogodbe obračunati plačo in vse ostale prejemke, odvesti pripadajoče davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila, tožnico pa prijaviti v vsa socialna zavarovanja, v presežku se tožbeni zahtevek zavrne (III. točka izreka). Tožena stranka je dolžna plačati tožnici odškodnino v višini 11.235,00 EUR bruto, od tega zneska obračunati in odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožnici izplačati neto znesek, v presežku pa se zahtevek zavrne (IV. točka izreka). Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 565,23 EUR, v primeru zamude skupaj z zamudnimi obrestmi, vse v roku 8 dni (V. točka izreka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper ugodilni del izpodbijane sodbe iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo (pravilno izpodbijani del sodbe) razveljavi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se sodišče prve stopnje kljub pojasnilu pritožbenega sodišča, da akt o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pri svoji odločitvi, sklicuje na dejstvo, da tožena stranka ni predložila tega akta, ki je veljal od 1. 2. 2013 dalje. Tožena stranka je predložila opis novo sistemiziranega delovnega mesta poslovni sekretar, iz katerega izhaja, da se ta razlikuje od delovnega mesta asistent programa, ki ga je zasedala tožnica. Zaključek sodišča, da A.A. očitno opravlja enaka dela in naloge, kot jih je opravljala tožnica, ne upošteva, da delovno mesto poslovni sekretar zajema knjigovodska in računovodska dela. A.A. je podrobno pojasnila, katera računovodska opravila opravlja sama, katera pa še vedno opravlja zunanji računovodski servis. Tožnica je po poklicu strojni tehnik in finomehanik - urar, zato nima ustrezne izobrazbe s področja računovodstva. Sodelovanje z zunanjo računovodsko službo je omejeno le na pripravljanje računovodskih in poslovnih poročil. Delavka A.A. še vedno koordinira delo z računovodstvom, vendar je tega dela manj. Tudi B.B. je izpovedal, da se delo A.A. nanaša predvsem na področje računovodstva in da se je zaradi tega strošek zunanjega računovodstva znižal za 100,00 EUR mesečno. Tožena stranka vztraja, da novo zaposlena A.A. pokriva le eno od osem področij tožničinega dela, medtem ko je preostale naloge prerazporedila na druge zaposlene. Tožena stranka je dokazala zmanjšani obseg poslovanja po projektih. Neutemeljen je očitek sodišča, da bi B.B. podatke o poslovanju lahko pridobil pri A.A. in ne pri zunanji računovodski službi, saj se ti podatki nanašajo na letna poročila tožene stranke, ki jih vedno pripravlja zunanje računovodstvo, pa tudi sicer se nanašajo na obdobje, ko A.A. pri toženi stranki še ni bila zaposlena. Tožnica je v program C. vnesla le račune, kar pa ni mogoče šteti za računovodsko opravilo, vse nadaljnje aktivnosti pa je v navedenem programu izvajal zunanji računovodja. Skrb za podatke v zvezi z obračunom plač ter stroški dela, izdajanje računov in sodelovanje pri poročanju D. pa so administrativna dela. Šele ob nastopu dela A.A. je tožena stranka dokupila ustrezen modul in samostojno začela uporabljati računovodski program D., kar kaže, da so bila za uporabo programa potrebna ekonomska znanja. Ker tožena stranka od julija 2012 ni pridobila novih projektov, se je odločila za ukinitev delovnih mest vodja programa in asistent programa. Na novo zaposlena A.A. je prevzela računovodska dela, ki jih je pred tem opravljal zunanji računovodja, s čimer so se zmanjšali stroški računovodskih storitev. Zaradi reorganizacije je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela, medtem ko tožena stranka ni mogla zaposliti tožnice na delovno mesto poslovni sekretar oziroma jo priučiti. Tožena stranka je z reorganizacijo dela nadomestila dve delavki z eno novo, ki je prevzela posamezna računovodska dela. Po mnenju tožene stranke je previsoko dosojena odškodnina zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.

Tožnica je na pritožbo tožene stranke podala odgovor na pritožbo. Prerekala je pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi že odločalo in s sodbo opr. št. I Pd 303/2013 z dne 19. 8. 2013 tožbenemu zahtevku pretežno ugodilo. Ugotovilo je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 1. 2013 nezakonita ter pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem 19. 8. 2013, pri čemer je tožnici za čas od 1. 3. 2013 do 19. 8. 2013 priznalo delovno razmerje in izplačilo plač, skladno s pogodbo o zaposlitvi. V nadaljevanju je sodišče priznalo tožnici odškodnino zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v višini 11.235,00 EUR bruto, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

O pritožbi tožene stranke zoper navedeno sodbo je pritožbeno sodišče odločilo s sklepom opr. št. Pdp 1000/2013 z dne 22. 1. 2014 in izpodbijani ugodilni del prvostopenjske sodbe razveljavilo. Upoštevaje stališča v sodni praksi je pritožbeno sodišče navedlo, da se lahko delodajalec odloči tudi za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene, kar ima lahko za posledico tudi ukinitev prejšnjega samostojnega delovnega mesta ali zmanjšanje delavcev. Poudarilo je, da akt o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost podane odpovedi. Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo, ne da bi spremenil ali sprejel nov akt o sistemizaciji. Zato je prvostopenjsko sodbo v ugodilnem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, da upoštevaje navedena pravna stališča dodatno zasliši B.B., ki naj pojasni razloge, zaradi katerih se je tožena stranka odločila za odpoved tožnici, to so ekonomske razmere, zmanjšanje obsega poslovanja oziroma manjši prihodki ter posledično reorganizacija dela.

V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih, (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga, če pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov. Iz podatkov v spisu izhaja, da je direktor tožene stranke sprejel sklep o ukinitvi delovnih mest asistenta programa (to delovno mesto je zasedala tožnica) in delovnega mesta vodje programa z dnem 31. 12. 2012. Tožena stranka je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici dne 28. 1. 2013 s sklepom ustanovila novo delovno mesto poslovnega sekretarja od 1. 2. 2013 dalje. Navedeno prav gotovo pomeni spremembo organizacije dela pri toženi stranki z ukinitvijo dveh delovnih mest in oblikovanjem enega novega delovnega mesta, pri čemer je B.B. izpovedal, da je tožena stranka naloge tožnice ob njenem odhodu v bolniški stalež razdelila med ostale delavce. Že iz navedenega je mogoče zaključiti, da se na delovnem mestu asistenta programa in novem delovnem mestu poslovnega sekretarja ne opravljajo povsem enake naloge, oziroma da ni prišlo samo do preimenovanja delovnega mesta in bi se delo tožnice v enakem obsegu in vsebini opravljalo še naprej na novem delovnem mestu, ki ga je zasedla A.A..

Tudi ni res, da sodišče ni moglo preveriti, kakšna so dela in naloge novega delovnega mesta. Opis delovnega mesta poslovne sekretarke je razviden iz 1. člena pogodbe o zaposlitvi za določen čas z A.A.. Delokrog novega delovnega mesta obsega naloge: pisarniška dela, računovodska dela, komuniciranje in usklajevanje zahtev s kupci, prevajanje, priprava ponudb, priprava pogodb, korespondenca s kupci in matično firmo v Avstriji, priprava razne dokumentacije, ostala dela v skladu z navodili nadrejenih. B.B. in A.A. sta izpovedala, kako se je delo poslovne sekretarke dejansko opravljalo. Tega delovnega mesta tožena stranka ni bila dolžna ponuditi tožnici. Dolžnost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi velja samo v primeru, če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto za nedoločen čas. Zaposlitev delavke za določen čas niti ne more vplivati na zakonitost odpovedi, ker pogodba o zaposlitvi za določen čas ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR.

Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu navedlo, da mora za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delodajalec dokazati le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo, ne da bi spremenil ali sprejel nov akt o sistemizaciji. Glede na takšno stališče in jasno vsebino delokroga novega delovnega mesta poslovni sekretar, na rešitev zadeve ne more vplivati okoliščina, da tožena stranka ni dostavila spremembe akta o sistemizaciji.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je iz izpovedi A.A. razvidno, da je opravljala enaka dela in naloge, kot jih je pred tem opravljala tožnica. Iz izpovedi B.B. in A.A. nasprotno izhaja, da je za razliko od tožnice, ki je po poklicu strojni tehnik in finomehanik - urar, A.A. kot diplomirana ekonomistka bila ustrezno usposobljena in je na novem delovnem mestu z izjemo priprave zaključnih bilanc in računovodskih poročil opravljala večino knjigovodskih in računovodskih opravil. Tudi B.B. je povedal, da A.A. opravlja predvsem opravila s področja računovodstva, ki jih je prevzela od zunanjega računovodje, in da se je zaradi tega strošek zunanjega računovodstva znižal za 100,00 EUR mesečno. Povedal je, da je šele ob nastopu dela A.A. tožena stranka dokupila ustrezen modul in brez pomoči zunanjega računovodje samostojno začela uporabljati računovodski program D.. Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s pritožbeno navedbo, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi B.B. podatke o poslovanju pridobil pri A.A. in ne pri zunanjem računovodstvu, če bi držale trditve o prenosu računovodskih opravil na navedeno delavko. Podatki o poslovanju tožene stranke se namreč nanašajo na letna poročila tožene stranke, ki jih še vedno pripravlja zunanji računovodja, pa tudi sicer gre za podatke za obdobje od leta 2010 dalje, ko A.A. še ni bila zaposlena pri toženi stranki.

S tem, ko sodišče prve stopnje materialnopravne presoje v zvezi z navedenimi pravnimi stališči ni opravilo, je zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa preuranjeno zaključilo, da je dejanski odpovedni razlog predstavljal bolniški stalež tožnice. Če je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi spremembe o organizaciji dela, utegne biti utemeljen pritožbeni očitek dokazanega obstoja organizacijskega razloga v smislu določbe 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo glede ugodilnega dela sodbe razveljavilo ter jo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje že s sodbo opr. št. I Pd 303/2013 z dne 19. 8. 2013 pravnomočno zavrnilo višji tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (nad dosojenim zneskom 11.235,00 EUR). Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče ponovno zavrnilo višji tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine iz 118. člena ZDR, ker pa se je zoper prvostopenjsko sodbo pritožila le tožena stranka, pritožbeno sodišče v takšno odločitev ni poseglo. Odločitev v zavrnilnem delu III. in IV. točke izreka prvostopenjske sodbe je torej postala pravnomočna, kar bo moralo sodišče upoštevati v ponovljenem postopku. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati izpovedi prič A.A. in B.B. ter priložene listine. Na podlagi njihove celovite ocene in navedenih pravnih stališč bo moralo ponovno presoditi, ali je tožena stranka tožnici podala utemeljeno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem bo moralo upoštevati, da ukinitev tožničinega delovnega mesta s prerazporeditvijo posameznih opravil na ostale zaposlene in delovnega mesta vodje programa ter oblikovanje enega novega delovnega mesta, s čimer se zmanjša število zaposlenih, predstavlja organizacijski razlog.

Posledično navedenemu je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o odškodnini namesto vrnitve nazaj na delo iz 118. člena ZDR.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.