Jedro

Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nimajo le dejanski udeleženci javne dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Pritožnik je postal udeleženec obravnavanega izvršilnega postopka že s tem, da je pravočasno plačal varščino in s tem pridobil pravico do udeležbe na dražbi.

Pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi, ker je pričelo z dražbo predčasno.

Tudi v izvršilnem postopku je za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu URS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, velikega pomena, da stranka ali udeleženec postopka lahko spozna, da se je sodišče z njegovimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Ustavno zagotovljeno je v tem oziru tudi jamstvo izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.

Sodišče prve stopnje je navedena ustavna procesna jamstva kršilo že s tem, da se do zatrjevanih kršitev postopka ni opredelilo. Z opustitvijo navedbe razlogov, ki potrjujejo zakonitost javne dražbe, pa je hkrati tudi kršilo jamstvo izčrpne obrazložitve.

Čeprav je v izvršilnem postopku graja kršitev, ki se nanašajo na zakonitost javne dražbe, dopustna tudi še v pritožbi zoper sklep o izročitvi, pa stranka ali udeleženec postopka lahko poda grajo tudi prej, sodišče prve stopnje pa ima v tem primeru dolžnost, da jo preuči in jo samo sanira. Že izdan sklep o domiku sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitvi samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izročilo nepremičnino z ID znakom -445-116, do celote last dolžnika, kupcema B.G. in S.G., vsakemu do polovice celote. Odločilo je tudi, da se izbrišejo v zemljiški knjigi vse vpisane pravice in bremena. Dolžniku je naložilo, da mora izprazniti in prepustiti nepremičnino kupcema v roku 30 dni.

2. Udeleženec v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje predčasno začelo s prodajnim narokom, zaradi česar mu je bilo z nezakonitim ravnanjem preprečeno, da bi lahko sodeloval na javni dražbi. Pooblaščenec je bil prisoten v stavbi sodišča ob 9.21, ob 9.24 pa je bil pred razpravno dvorano M2. Čakal je pred razpravno dvorano, a narok ni bil oklican, ob 9.45 pa so udeleženci dražbe dvorano zapustili. Narok je bil oklican in začet vsaj 5 minut prehitro. Vrata dvorane so bila zaprta, zato je pooblaščenec menil, da teče še predhodna zadeva. Navedeno potrjujejo video kamere pri vhodu v sodišče in v prostoru pred razpravno dvorano. Pooblaščenec je še istega dne poslal v urad predsednika zahtevo, da se shranijo posnetki video kamer. Na navedeno procesno kršitev je sodišče prve stopnje opozoril, sodišče prve stopnje pa se do njegovih očitkov ni opredelilo, čeprav mu je slednje naložilo sodišče druge stopnje že v sklepu I Ip 444/2018 z dne 13. 9. 2018. Meni, da sta zaradi ravnanja sodišča prve stopnje podani absolutni bistveni kršitvi iz 8. in 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Prilaga sporočilo uradu predsednika in predlaga pregled posnetkov video kamer. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da na javni dražbi ni bil prisoten, da zaupa ravnanju sodišča in meni, da se s pritožbo le zavlačuje postopek. Stroškov odgovora ne priglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nimajo le dejanski udeleženci javne dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Pritožnik je postal udeleženec obravnavanega izvršilnega postopka že s tem, da je pravočasno plačal varščino in s tem pridobil pravico do udeležbe na dražbi (prvi odstavek 185. člena in 5. točka 16. člena ZIZ). Ozka razlaga pravnega pojma udeleženca dražbe, ki bi se omejila le na dejanske udeležence, ni skladna s pravico izključenega potencialnega udeleženca dražbe do učinkovitega pravnega sredstva (25. člena Ustave RS - v nadaljevanju URS).

5. Sodišče druge stopnje je, kot povzema tudi pritožba, v sklepu I Ip 444/2018 z dne 13. 9. 2018 pojasnilo, da je pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 6. 6. 2018 po vsebini graja procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi, ker je pričelo z dražbo predčasno. Sodišče druge stopnje je hkrati naložilo sodišču prve stopnje, da se do navedenih očitkov opredeli in kršitev odpraviti, če se bo izkazalo, da je graja utemeljena. Izdaja sklepa o izročitvi je namreč vezana na zakonitost izvedbe prodajnega naroka, kar izhaja tudi iz določila, da je dopustno grajati nepravilnosti še tudi v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine (šesti odstavek 189. člena ZIZ).

6. Ne iz izpodbijanega sklepa, niti drugih listin v spisu ne izhaja, da bi se sodišče prve stopnje do zatrjevane kršitve opredelilo, čeprav jo je pritožnik uveljavljal že v vlogi z dne 6. 6. 2018 (l. št. 136 spisa). Iz spisa je zgolj razvidno, da je sodišče prve stopnje napravilo uradni zaznamek na dan prodajnega naroka dne 6. 6. 2018, iz katerega izhaja, da je pooblaščenec pritožnika pristopil v razpravno dvorano po naroku.

7. Tudi v izvršilnem postopku je za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu URS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, velikega pomena, da stranka ali udeleženec postopka lahko spozna, da se je sodišče z njegovimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Ustavno zagotovljeno je v tem oziru tudi jamstvo izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.1

8. Sodišče prve stopnje je navedena ustavna procesna jamstva kršilo že s tem, da se do zatrjevanih kršitev postopka ni opredelilo. Z opustitvijo navedbe razlogov, ki potrjujejo zakonitost javne dražbe, pa je hkrati tudi kršilo jamstvo izčrpne obrazložitve. Sodišče prve stopnje je kot edini razlog sprejete odločitve o izročitvi le povzelo okoliščino, da sta najugodnejša ponudnika, ki jima je bila domaknjena nepremičnina, plačala kupnino. V pojasnjenih okoliščinah navedena obrazložitev ne omogoča preizkusa izpodbijanega sklepa.

9. Ker navedeno ravnanje sodišča prve stopnje pomeni absolutno bistveno kršitev postopka (8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev sodne odločbe, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do navedenih očitkov. Sodišče druge stopnje bo moralo v zvezi z zatrjevano kršitvijo ugotoviti vsa relevantna dejstva. Ugotoviti bo predvsem moralo, ali so resnične navedbe, da je bil prodajni narok dne 6. 6. 2018 oklican in začet predčasno. V ta namen bo moralo opraviti tudi poizvedbe. Pritožnik je predlagal pridobitev video posnetkov nadzornih kamer pri vhodu v stavbo in v prostoru pred razpravno dvorano. Z namenom uresničevanja pravice strank do izjave v postopku obstaja načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, z nedopustno zavrnitvijo pa to pravico krši.2 Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti.

11. Glede procesnih kršitev splošno velja, da se mora kršitev uveljavljati pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče (prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da lahko že sodišče prve stopnje kršitev čim prej odpravi, in ne šele pritožbeno sodišče. Čeprav je v izvršilnem postopku graja kršitev, ki se nanašajo na zakonitost javne dražbe, dopustna tudi še v pritožbi zoper sklep o izročitvi, pa stranka ali udeleženec postopka lahko poda grajo tudi prej, sodišče prve stopnje pa ima v tem primeru dolžnost, da jo preuči in jo samo sanira. Že izdan sklep o domiku sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitvi samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.3

12. Glede navedb o kršitvi, izvedbe dokaznega postopka ter ugotovitev in pojasnil sodišča v tej zvezi bo moralo sodišče prve stopnje v skladu s pravico do poštenega sojenja strankam in udeležencem v postopku dati možnost, da se izjavijo. Navedeno ustavno procesno jamstvo mora sodišče zagotoviti pred sprejemom vsake pomembne odločitve, tako tudi pred izdajo sklepa o izročitvi, še posebej v situaciji, kot je podana v obravnavani zadevi.

1 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010. Obširneje pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi. 2 Zobec, J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 357. Betetto, N. v: prav tam, str. 611. 3 Taka možnost je izrecno navedena v tretjem odstavku 191. člena ZIZ, ko je podana kršitev kupca, ki ne plača kupnine, enako možnost pa po pojasnjenem mora imeti sodišče prve stopnje, ko še pred izdajo sklepa o izročitvi zazna morebitno svojo kršitev, ki vpliva na zakonitost prodaje.