Jedro

Ker po določbi 43. člena ZBPP za zaključek, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zadostuje le ugotovitev, da je šlo za lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov, za odločitev v zadevi niso pravno relevantni tožnikovi ugovori, da ni imel nepremičnin nikoli v posesti, niti da je njegov solastniški delež na podlagi izvršb obremenjen za več, kot znaša njegova vrednost.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 991/2010 z dne 7. 9. 2010 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je dolžan povrniti Republiki Sloveniji znesek 1.954,00 €, ki je bil izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 7. 9. 2010 v zvezi s postopkom osebnega stečaja dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki plačila začetnih stroškov stečajnega postopka. V skladu z določbo 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Tožena stranka pa je po uradni dolžnosti na podlagi vpogleda v spis št. Bpp 282/2010 in Bpp 1836/2010 ugotovila, da je tožnik solastnik nepremičnin pripisanih k vl. št. ..., k.o. ... Tožnik je torej v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke, ko je obkrožil, da ni lastnik nobenih nepremičnin. Navedeno izjavo je podal na obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter jo podpisal pod kazensko in materialno odgovornostjo, da so v njej navedeni podatki resnični, točni in popolni. Po določbi 43. člena ZBPP se šteje, da je brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, če je bila dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Glede na navedeno je tožnik na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP dolžan vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

Tožnik v tožbi navaja, da ob vložitvi vloge za brezplačno pravno pomoč v resnici ni bil seznanjen s tem, da je solastnik nepremičnin parc. št. 2065 in 2074, vl. št. ..., k.o. ..., saj se je pred vložitvijo vloge pozanimal, ali je lastnik oziroma solastnik kakršnihkoli nepremičnin v Republiki Sloveniji. Tožnik sicer soglaša z ugotovitvijo, da je solastnik omenjenih nepremičnin, vendar tega ni vedel. To pojasnjuje s tem, da je njegov priimek v obdobju od 8. 11. 1985 do 11. 3. 1998 glasil X., od 11. 3. 1998 pa Y. Pri Okrajnem sodišču v Mariboru so sporne nepremičnine vpisane na ime X. Neposredno pred vložitvijo vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter predloga za začetek stečajnega postopka je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Mariboru preveril ali je lastnik kakšnih nepremičnin v Republiki Sloveniji, pri čemer so mu zatrdili, da na ime Y. ne najdejo nobenih podatkov. Ker sam ni vedel, da bi naj bil lastnik kakšne nepremičnine, tudi ni poizvedoval, ali je morda v zemljiški knjigi podatek, da je lastnik kakšne nepremičnine oseba z imenom X. Na navedeno okoliščino tudi ni polagal pretirane pozornosti, saj je njegov priimek že več kot 12 let Y. Tako je za dejstvo, da je solastnik spornih nepremičnin, izvedel šele 4. 1. 2011 s strani stečajne upraviteljice. Na navedeni nepremičnini pa je v zemljiški knjigi zaradi izvršb vpisanih več plomb, ter zneski terjatev znatno presegajo vrednost celotne nepremičnine. Sam tudi ni nikoli bil v posesti teh nepremičnin. Solastniški delež 7/24-tin pa tudi ne predstavlja premoženja, zaradi katerega ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči. V prid dejstvu, da ni šlo za lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov kaže tudi to, da sodišče ob preverjanju premoženjskega stanja še samo ni ugotovilo, da je solastnik nepremičnin. Predlaga, da sodišče po izvedeni glavni obravnavi in zaslišanju tožnika odpravi izpodbijano odločbo. Tožnik je tudi prosil za oprostitev plačila sodnih taks, priglasil pa je tudi stroške postopka.

Tožena stranka posebnega odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je dostavila upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožniku v zadevi Bpp 991/2010 dodeljena brezplačna pravna pomoč, za tožnika pa je sporno vprašanje, ali mora prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti. Vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči je urejena v sedmem poglavju Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 in spremembe, ZBPP) v členih 41 do 43. Po določbi 41. člena ZBPP mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Po določbi 43. člena istega zakona se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. V takšnem primeru je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen. O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubrikah ali je lastnik oziroma solastnik nepremičnin obkrožil odgovor NE. Nadalje je iz podatkov zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Mariboru za zk. vl. št. ... k.o. ... razvidno, da je X. v deležu 7/24-tin solastnik parc. št. 2065 in 2074 v navedeni k.o. Iz izpiska iz matičnega registra, ki ga je predložil tožnik, je tudi razvidno, da je tožnik Y. dne 13. 4. 1985 sklenil zakonsko zvezo in je od tedaj dalje imel priimek X.Y. Dne 8. 11. 1985 je priimek spremenil v X. in je imel navedeni priimek vse do spremembe dne 11. 3. 1998, ko je priimek ponovno spremenil v Y. Navedene ugotovitve med strankama v postopku tudi niso sporne. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanju pa je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in na zakon utemeljena, saj se po določbi prvega odstavka 43. člena ZBPP kot neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč šteje izplačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov.

Tožnik v tožbi ugovarja, da ni vedel, da bi naj bil lastnik kakšnih nepremičnin, niti tega ni ugotovil ob preverjanju v zemljiški knjigi. Po mnenju sodišča je takšen ugovor neresen, saj je tožnik solastniški delež na obravnavani nepremičnini pridobil na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 2. 12. 1994, vpis lastninske pravice v zemljiški knjigo pa je bil predlagan dne 25. 11. 1996. Glede na predpisano obličnost pri prometu z nepremičninami tako ni verjeti, da tožnik ne bi vedel, da je sklenil pravni posel, na podlagi katerega je pridobil solastniški delež na nepremičnini ter nato v zvezi s tem predlagal vpis v zemljiško knjigo, ne glede na njegovo spreminjanje osebnega priimka. Sodišče zato soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnik v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal neresnične podatke. Ker po določbi 43. člena ZBPP za zaključek, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zadostuje le ugotovitev, da je šlo za lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov, za odločitev v zadevi niso pravno relevantni tožnikovi ugovori, da ni imel nepremičnin nikoli v posesti, niti da je njegov solastniški delež na podlagi izvršb obremenjen za več, kot znaša njegova vrednost, zato jih sodišče ni upoštevalo.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1) zavrnilo. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.

Tožnik je v tožbi tudi zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče o navedenem predlogu ni odločilo, ker se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačujejo (10. člen Zakona o sodnih taksah).