Jedro

Ker ustavna odločba, izdana v drugem individualnem delovnem sporu, ni zakonit razlog za obnovo postopka, se predlog za obnovo postopka, ki je podan iz tega razloga, zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predloga tožnika za obnovo postopka z dne 25. 10. 2009 po sodbi sodišča prve stopnje opr. št. Pd 30/2005 z dne 14. 7. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1246/2005 z dne 6. 10. 2005 ter sodbe sodišča prve stopnje opr. št. Pd 30/2005 z dne 22. 12. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 184/2006 z dne 9. 3. 2006, kot nedovoljena zavrglo.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je bil na podlagi sklepa tožene stranke z dne 12. 12. 1998 odpoklican, odstavljen in odslovljen, tožena stranka mu je kot edini pristojni organ predčasno odvzela, prekinila in razveljavila mandat funkcije vršilca direktorja, ki ga je imel za dobo enega leta do vključno dne 30. 9. 1998. Za ta čas ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Vsa sodišča so zmotno presodila konstitutivni akt za prenehanje delovnega razmerja, sklep Z.B. pa napačno presodila za deklaratorni akt. Vsa sodišča so ugotovila, da ni nikoli vložil zahteve za varstvo pravic. Sodišču izjavlja in dokazno navaja, da v postopku ni bil nikoli zaslišan, zagovor mu ni bil onemogočen, v njegovem primeru ni bil voden nikakršen postopek, razlage, obrazložitve odpovedi, razveljavitve in prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki so bile neresne, skrajno skromne in neutemeljene, zaradi česar je bila odpoved, razveljavitev in prenehanje delovnega razmerja popolnoma nezakonita. Sodišče do danes ni izvedlo z njegove strani predloženih dokazov ter ni sprejelo dokaznih ocen glede sklepa sveta tožene stranke in sklepa Z.B., za njegove vloge, za zahtevka z dne 18. 2. 1998 in 18. 2. 1999 ter za predmetno izjavo z dne 19. 5. 1998. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče upošteva vse njegove pritožbene navedbe ter pravna naziranja, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep pravilne pravne razloge. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je zavrglo vložena predloga za obnovo postopka. Poleg tega v zvezi s sprejeto odločitvijo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

Tožnik se je v predlogih za obnovo postopka skliceval na razlog iz določbe 10. točke 394. člena ZPP. Po navedeni določbi se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke lahko obnovi, če stranke zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi se lahko uporabijo kot obnovitveni razlog, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in nove dokaze. To pa je praviloma do zaključka prvega naroka glavne obravnave (286. člen ZPP), kar pomeni, da so dejstva in dokazi morali v času takratnega sojenja že obstajati. Vendar pa se lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot obnovitveni razlog le v primeru, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odstavek 395. člena ZPP).

Iz listovnih podatkov v sodnem spisu izhaja, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP tako zoper sodbo opr. št. Pdp 184/2006 z dne 9. 3. 2006 v zvezi s sodbo opr. št. Pd 30/2005 z dne 22. 12. 2005 (zaradi prenehanja delovnega razmerja in plačila razlike nadomestila plače) kot zoper sodbo opr. št. Pdp 1246/2005 z dne 6. 10. 2005 v zvezi s sodbo opr. št. Pd 30/2005 z dne 14. 7. 2005 (zaradi dokupa zavarovalne dobe). Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 1. odstavka 398. člena ZPP najprej preizkusilo vložena predloga z vidika njune dopustnosti. Ugotovilo je, da ne vsebujeta takšnih dokazov, ki bi podprli navedbe predlagatelja, zaradi česar je oba predloga na podlagi določbe 1. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP zavrglo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s sprejeto odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrženju obeh predlogov ter z obrazložitvijo sklepa o neupoštevanju tožnikovega sklicevanja na odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 2938/2007 z dne 10. 9. 2009, v kateri gre za primer delavca, ki mu je bil v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja oz. odpoklicem omogočen zagovor in ponujena druga zaposlitev. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča gre pri navedeni ustavni odločbi za uporabo materialne podlage oziroma pravnega stališča Ustavnega sodišča Republike Slovenije v drugi zadevi, ki ne more biti zakonit obnovitveni razlog. Ker se tako tožnik v vloženih predlogih ni skliceval na relevantne dokaze, s katerimi bi podprl svoje navedbe, je sodišče pravilno postopalo, ko je oba predloga zavrglo.

Ostali pritožbeni razlogi, ki jih je tožnik še navajal v vloženi pritožbi, nanašajo pa se na način njegove razrešitve oz. postopek prenehanja delovnega razmerja v letu 1998 pri toženi stranki, pri čemer se je na takšne navedbe skliceval tudi v času prejšnjih postopkov pred sodiščem prve stopnje, pa ne vplivajo na drugačno odločitev v izpodbijanem sklepu.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).