Jedro

Okoliščina, da občina sistema meteorne kanalizacije ni zgradila (na kar se sklicuje drugostopenjski organ), sama po sebi ni podlaga za razlago, po kateri se stavbno zemljišče za opremljenost z meteorno kanalizacijo točkuje že zato, ker ima javna pot, ki leži ob nepremičnini, (pravilno) urejen način odvodnjavanja meteornih voda s cestišča.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, št. DT4224-02285/2013-013F z dne 1. 10. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano dopolnilno odločbo je toženka tožnici na podlagi podatkov občine Cerknica za leto 2013 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za zemljišče na naslovu ..., za stanovanjski namen, in sicer v skupnem znesku 155,62 EUR.

Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. S sklicevanjem na mnenje Občine Cerknica je pojasnil, da je treba ločevati med cestno meteorno kanalizacijo, ki je že zgrajena, in meteorno kanalizacijo za odvajanje meteornih voda z objektov, ki na območju, v katerem leži tožničina nepremičnina, še ni urejena. Upravičenost točkovanja tožničinega stavbnega zemljišča z opremljenostjo z meteorno kanalizacijo naj bi izhajala iz mnenja občine (izkazano s fotografijami), da je na cesti ob tožničinem stavbnem zemljišču urejeno odvodnjavanje oziroma meteorna kanalizacija, kar naj bi potrjevala tudi tožnica.

Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je neupravičeno zaračunan znesek v višini 21,46 EUR. Meni, da je upravni organ neupravičeno točkoval komunalno opremljenost zemljišča s 145 točkami namesto s 125 točkami zaradi neutemeljenega upoštevanja 20 točk za opremljenost z meteorno kanalizacijo. Trdi, da takšna komunalna oprema na območju, v katerem leži njen objekt, ne obstaja in se ta objekt nanjo tudi ne more priključiti. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev nastale materialne in druge škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi in vzpostavitev zakonitega stanja ter povrnitev stroškov postopka.

V dopolnitvi tožbe še dodatno navaja razloge, s katerimi utemeljuje trditev, da na obravnavanem območju meteorna kanalizacija ne obstaja (neobstoj dokumentov o projektih za izgradnjo take kanalizacije in sklepa občinskega sveta o tem oziroma načrta razvojnih programov občine Cerknica za leto, ko naj bi bila zgrajena).

Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge, s katerimi se je opredelila do enakih pritožbenih navedb v odločbi o zavrnitvi pritožbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Prvi odstavek 218. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) določa, da se za odmero NUSZ uporabljajo določbe prve alineje prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/97), to je, da ostaja Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (v nadaljevanju ZSZ/84) v veljavi v delu, ki se nanaša na odmero NUSZ.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da se izpodbijana odločitev nanaša na odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, saj je toženka nadomestilo odmerila glede na površino v izreku navedenega tožničinega objekta ..., površina stavbe pa je merilo za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča (drugi odstavek 60. člena ZSZ/84).

ZSZ/84 je dal v 61. členu občinam pooblastilo, da v svojih predpisih določijo merila za obračun nadomestila, pri čemer upoštevajo zlasti: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave; lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča; izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Komunalna opremljenost je torej eden ključnih kriterijev pri določanju višine nadomestila.

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Cerknica (v nadaljevanju Odlok o NUSZ) v 10. členu določa točkovanje glede na opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe in dejanske možnosti priključka na te objekte in naprave. Med drugim z 20 točkami vrednoti opremljenost zemljišča z meteorno kanalizacijo (3. točka 10. člena Odloka o NUSZ).

Ker med strankama ni sporno, da zemljišče ni opremljeno z meteorno kanalizacijo za odvajanje padavinskih voda s tožničine nepremičnine, je po presoji sodišča pravilno tudi tožbeno stališče, da izračun višine NUSZ ne sme temeljiti na upoštevanju opremljenosti zemljišča s to vrsto komunalne opreme. Če meteorna kanalizacija ni zgrajena, nanjo tudi ni mogoč priključek.

Okoliščina, da občina sistema meteorne kanalizacije ni zgradila (na kar se sklicuje drugostopenjski organ), pa sama po sebi ni podlaga za razlago, po kateri se stavbno zemljišče za opremljenost z meteorno kanalizacijo točkuje že zato, ker ima javna pot, ki leži ob nepremičnini, (pravilno) urejen način odvodnjavanja meteornih voda s cestišča. Opremljenost tožničinega zemljišča s cesto z asfaltnim cestiščem je bila pri odmeri NUSZ upoštevana posebej, na podlagi 1. točke 10. člena Odloka o NUSZ in ovrednotena s 30 točkami.

Na drugačno stališče ne more vplivati niti med strankama nesporno dejstvo, da se tožničina nepremičnina nahaja v območju javne poti, za katero je zgrajena naprava (meteorna kanalizacija) za odvodnjavanje ceste oziroma cestnega telesa. Za točkovanje meteorne kanalizacije, namenjene odvodnjavanju meteornih voda s cestnega telesa, namreč toženka ne v določbah ZGO-1, ne v določbah ZSZ/84 ne v Odloku o NUSZ nima pravne podlage.

Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

V zvezi z uvodoma povzetim tožbenim predlogom še pojasnjuje, da lahko tožnik v primeru izpodbojne tožbe, kakršna je obravnavana (z njo izpodbija odločbo o odmeri NUSZ), zahteva le odpravo upravnega akta (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). V primeru, ko zahteva odpravo upravnega akta, ne more postavljati premoženjskopravnih zahtevkov, saj je to mogoče le v primeru, ko sodišče odloča v sporu polne jurisdikcije in samo odloči o tožnikovi obveznosti (prvi odstavek 67. člena ZUS-1). Glede na navedeno je sodišče v tem upravnem sporu odločalo o tožbenem predlogu, naj se izpodbijana odločba odpravi in o povrnitvi stroškov tega postopka.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnice pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 15 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Sodišče pojasnjuje še, da bo plačana sodna taksa za postopek vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).