Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, zaznamba izvršbe pa ima za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz teh določb sicer res ni izrecno razvidno, da hipoteka učinkuje od dne prejema obvestila izvršilnega sodišča, vendar pa navedeno izhaja iz splošne določbe 5. člena ZZK-1, po kateri vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor tretjega z dopolnitvami in ugovor hipotekarnega dolžnika z dne 12. 2. 2024 zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, dovoljene s sklepom o izvršbi In 1219/2004z dne 11. 10. 2004, s prodajo nepremičnine ID znak X, izdanim dne 22. 11. 2023, kot neutemeljena zavrneta (I. točka izreka sklepa), da tretji in hipotekarni dolžnik sama nosita stroške postopka v zvezi z ugovorom tretjega (II. točka izreka sklepa) in da je hipotekarni dolžnik dolžan upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 167,99 EUR ugovornih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tretji oz. hipotekarni dolžnik (v nadaljevanju hipotekarni dolžnik). Navaja, da stališče sodišča, v smislu, da vknjižba hipoteke učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe in da naj bi to pomenilo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi, ne drži. Določilo 86. in 87. člena ZZK-1, na katerega se sodišče v tej zvezi sklicuje, namreč takšnega določila ne vsebuje, zato je že iz tega razloga izpodbijani sklep materialnopravno nepravilen. Sklep o zaznambi izvršbe tega postopka je bil v zemljiški knjigi zaznamovan šele 13. 6. 2007, zato so drugačna pravna naziranja sodišča in odločitev, da naj bi bilo to že dne 12. 11. 2004, nepravilna. Poleg tega je poudariti, da se sodišče v obrazložitvi svojega sklepa sklicuje na trditve in dokaz, ki ga ni predložila nobena stranka v tem postopku, in sicer na prilogo C33 (glej obrazložitev v točki 18 izpodbijanega sklepa) in v tej zvezi na čas učinkovanja zaznambe. Sodišče v izvršilnem postopku ne more in ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti in brez predloga stranke. Takšno izvajanje dokazov predstavlja dejanje sodišča, ki je nesprejemljivo in ki predstavlja privilegiranje ene stranke tega postopka, t.j. upnika. Z izvajanjem dokazov po uradni dolžnosti je sodišče postopalo v nasprotju z določilom 7. člena ZPP, ki se uporablja v povezavi s 15. členom ZIZ, kar je bistveno vplivalo na pravilnost sklepa v tem postopku. Bistvenega pomena za predmetni postopek pa je, da je terjatev, ki jo v tem postopku uveljavlja upnik, terjatev, ki izvira iz pravno-poslovnega razmerja (delovnega razmerja) upnice z glavnim dolžnikom A. A. je tisti dolžnik, ki je glavni dolžnik upnice - v takšni vlogi nedvomno ne nastopa hipotekarni dolžnik. Hipotekarni dolžnik namreč z upnico ni bil v nobenem pravno-poslovnem odnosu in nima nobene obveznosti do navedene upnice. S tem, ko upnica ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad A., je njena terjatev in tudi hipoteka (ločitvena pravica) prenehala na podlagi samega zakona, tako slovenskega ZFPPIPP, kakor tudi stečajne zakonodaje, ki velja v S. Makedoniji. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve. Stališče prvostopnega sodišča, v smislu, da naj bi v konkretnem primeru prenehala terjatev le do stečajnega dolžnika A., ne pa tudi do hipotekarnega dolžnika, je tako več kot očitno materialnopravno zgrešena. Poudariti je tudi, da iz splošnih pravil obligacijskega prava velja, da ko preneha glavna obveznost do glavnega dolžnika, prenehajo tudi stranske obveznosti, torej tudi zavarovanje s hipoteko, in je posledično odločitev prvostopnega sodišča iz izpodbijanega sklepa tudi v nasprotju s splošnim pravilom iz 2. odstavka 270. člena OZ, ki določa, da s prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo poroštvo, zastava in druge stranske pravice. Glede na navedeno je potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine v lasti hipotekarnega dolžnika zavrne in da se vsi stroški tega postopka naložijo v plačilo upnici, z obrestmi, ki tečejo od odločitve o stroških dalje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnica je odgovorila na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper glavnega dolžnika A., sedaj pravni naslednik B. - v stečaju, dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Pd 2731/94 z dne 1. 7. 1994 ter pravnomočne in izvršljive sodbe Sodišča združenega dela v Ljubljani opr. št. S 1485/91 z dne 3. 7.1992 na tedaj dolžnikovo nepremičnino. S sklepom z dne 22. 11. 2023 je sodišče postopek nadaljevalo, in sicer zoper hipotekarnega dolžnika. Novi lastnik je namreč sedaj vpisan v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti na podlagi Sodbe II P 160/2018 z dne 16. 5. 2023, vpis pa učinkuje od 23. 11. 2023 (izvedba vpisa je bila opravljena 30. 1. 2024).

6.V svojih ugovorih je hipotekarni dolžnik uveljavljal, da je lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, pridobil originarno z Odločbo o prevzemu poslovnega sredstva št. 15-5449/2, izdano s strani Vlade Republike Makedonije z dne 4. 12. 2006, saj ni bila vključena v postopek transformacije (privatizacije) prvotnega dolžnika. Upnica naj bi v tem izvršilnem postopku pridobila hipoteko na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi z Dn sklepom dne 13. 6. 2007, kar je šele eno leto kasneje. Prvotni dolžnik naj tako v času nastanka hipoteke ne bi bil lastnik nepremičnine, hipoteka pa tako ni veljavna zaradi neobstoja dolžnikove razpolagalne sposobnosti. Hipoteka naj bi poleg tega prenehala, ker upnica ni prijavila svoje terjatve v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom v Makedoniji.

7.Sodišče prve stopnje je ugovora zavrnilo z obrazložitvijo, da je pri sporni nepremičnini vpisana hipoteka pod ID pravice 001, vlož. 12. 11. 2004 pod Dn ..., vpis pa je bil izveden 30. 4. 2011. Zemljiška knjiga je s sklepom Dn ... z dne 13. 6. 2007 sklenila, da se vpiše zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke v korist upnice zoper dolžnika. Vknjižba hipoteke učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, tj. od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi (86. in 87. člen ZZK), torej že od dne 12. 11. 2004, in tako preden je hipotekarni dolžnik postal lastnik neobremenjene nepremičnine. Neprijava terjatve v stečaju nad glavnim dolžnikom pa nima za posledico prenehanja obveznosti oziroma hipoteke kot akcesorne pravice v razmerju do hipotekarnega dolžnika, zato ni ovire, da se upnica poplača iz hipoteke. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

8.Ustavno sodišče je v zadevi Up-879/20 odločilo, da zgolj to, da ima določena oseba glede na aktualne podatke zemljiške knjige položaj hipotekarne dolžnice in s tem stranke izvršilnega postopka (kar velja tudi za hipotekarnega dolžnika v obravnavani zadevi), ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega. Navedlo je, da ima ta oseba takšen položaj, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Glede na navedeno je ugovora hipotekarnega dolžnika sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor tretjega in ugovor hipotekarnega dolžnika. Ugovor tretjega lahko skladno s prvim odstavkom 64. člena ZIZ vloži tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji je torej tisti, ki zatrjuje, da je on imetnik pravice na predmetu izvršbe in ta pravica mora preprečevati izvršbo.

9.Višje sodišče dalje ugotavlja, da hipotekarni dolžnik neutemeljeno uveljavlja, da upničina hipoteka ne učinkuje že od 12. 11. 2004, ker to iz določb 86. in 87. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ne izhaja. Skladno z določili le-teh zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi (prvi odstavek 86. člena ZZK-1), skladno z drugim odstavkom 87. člena ZZK-1 pa ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz teh določb sicer res ni izrecno razvidno, da hipoteka učinkuje od dne prejema obvestila izvršilnega sodišča, vendar pa navedeno izhaja iz splošne določbe 5. člena ZZK-1, po kateri vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, kar je bilo v konkretnem primeru 12. 11. 2024 s prejemom obvestila in sklepa o izvršbi sodišča prve stopnje.

10.Višje sodišče ne sprejema pritožbenih trditev, da sodišče prve stopnje slednjega dejstva ne bi smelo samo ugotoviti po uradni dolžnosti (da bi potemtakem moralo slediti napačnim trditvam hipotekarnega dolžnika o nastanku hipoteke šele v letu 2006). Izvršilno sodišče je ves čas postopka izvršbe na nepremičnine vezano na aktualno in pravilno stanje zemljiške knjige. Čas nastanka hipoteke v korist upnika je izvršilnemu sodišču znan oziroma mu mora biti znan ves čas postopka, saj gre zaradi poznavanja vrstnega reda poplačila za enega od osnovnih spisovnih podatkov. Ugotovitev, kdaj je v korist upnika nastala hipoteka, tako niti ne predstavlja izvajanja dokazov, temveč gre za sodišču znano dejstvo, ki mora vedno tudi biti ugotovljeno pravilno. Sodišče prve stopnje s pravilno ugotovitvijo, kdaj je v korist upnice nastala hipoteka, ni kršilo razpravnega načela niti ne neupravičeno privilegiralo ene izmed strank, četudi tega dejstva nobena od strank ni izrecno (hipotekarni dolžnik pa tudi ne pravilno) zatrjevala.

11.V obravnavani zadevi niti ni sporno, da terjatev izvira iz razmerja med upnico in glavnim dolžnikom. Vendar pa to še ne pomeni, da pritožnik ni hipotekarni dolžnik in da nima nobene "obveznosti" do upnice. Do upnice ima namreč obveznost dopustiti, da se poplača iz njegove nepremičnine, saj je kot že pojasnjeno pridobil nepremičnino, ki je bila predhodno že obremenjena s hipoteko, ki je prednostna poplačilna pravica.

12.Hipotekarni dolžnik jamči za terjatev v višini, kot izhaja iz izvršilnega naslova in je vpisana v zemljiški knjigi, ne glede na stečaj glavnega dolžnika. Nastanek hipoteke namreč povzroči, da za isto obveznost (hkrati) odgovarjata dve osebi, in sicer glavni dolžnik za zavarovano obveznost neomejeno, hipotekarni dolžnik, ki ni hkrati glavni dolžnik, pa omejeno do višine, do katere je terjatev mogoče poplačati iz vrednosti nepremičnine, obremenjene z hipoteko za terjatev glavnega dolžnika. Hipotekarni dolžnik je tako porok z omejeno odgovornostjo za obveznost glavnega dolžnika (glej dr. Nina Plavšak, Učinek prenehanja glavnega dolžnika na hipoteko za tujo obveznost, Pravna praksa, št. 22, leto 2012, str. 22 in sklep VSL II Ip 3765/2017).

13.Skladno s prvim odstavkom 18. člena ZMZPP se za lastninskopravna razmerja in druge pravice na stvareh (torej tudi za hipoteko, primerjaj sodbo VSRS II Ips 48/2012) uporabi pravo kraja, kjer je stvar, v konkretnem primeru torej slovensko pravo. Toliko bolj je to očitno v primeru, ko je hipoteka posledica zaznambe sklepa o izvršbi, izdanega v Republiki Sloveniji. Po slovenskem pravu pa vpisana hipoteka šteje kot veljavna vse dokler ni izbrisana iz zemljiške knjige. Ena od posebnosti zemljiškoknjižnega prava je namreč ta, da se morajo pravice materialnega prava uklanjati pravicam formalnega prava. Prenehanje hipoteke v materialnopravnem smislu zato samo zase ne pomeni že tudi prenehanja te pravice. Navedena ureditev glede hipoteke kot zastavne pravice na nepremičnine je glede na določila Obligacijskega zakonika specialna. Dokler je hipoteka vpisana v zemljiški knjigi, izvršilno sodišče torej veže. Po povedanem upnica svoje prednostne poplačilne pravice ni izgubila.

14.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15.Hipotekarni dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1M. Lajevec in E. Žgajnar, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar 64. člena, portal Tax-Fin-Lex.

2Primerjaj tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 21. 6. 2013.

3Tratnik M., Rijavec V., Keresteš T., Vrenčur R., Stvarnopravna zavarovanja, Inštitut za reševanje sporov in primerjalno pravne študije, Maribor 2001, str. 78.

4Prim. 154. člen SPZ.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 167, 170 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 5, 86, 87

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.