Jedro

Tožbi prilaga tudi dopis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), iz njega izhaja, da je prejel izvršilni naslov za rubež pokojninskih dajatev za tožnika in da se tožniku do poplačila dolga odteguje znesek v višini do 2/3 pokojninskega prejemka. Tožena stranka je kljub temu pravilno izračunala lastni dohodek tožnika na mesec, ki presega višino minimalne plače. Tožena stranka je namreč pri izračunu pravilno upoštevala podatke o izplačanih bruto pokojninah in višino katastrskega dohodka. Določila ZBPP namreč ne predvidevajo, da se pri izračunu lastnega dohodka upoštevajo tudi sodne prepovedi oziroma odplačevanje dolga, ki ga mora prosilec dejansko odplačevati.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v A opr. št. V P 2266/2003 v obsegu zastopanja na glavni obravnavi dne 10. 2. 2005. Tožena stranka v svoji obrazložitvi navaja, da je preverila finančni položaj tožnika na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZBPP) na podlagi potrdil Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o izplačanih bruto pokojninah za tožnika in potrdila o višini katastrskega dohodka. V obdobju šestih koledarskih mesecev pred vložitvijo prošnje, to je od julija do decembra 2004, je tožnik prejel znesek 1.231.044,00 SIT. Mesečni dohodek tožnika tako znaša 205.174,00 SIT in presega višino plače, ki je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004 do 2005 (Uradni list RS, št. 70/04) določa, da ta znaša 117.500,00 SIT. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo zavrnila, ker ne izpolnjuje zahtevane finančne omejitve po 2. odstavku 13. člena ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da nima nobene nepremičnine in poleg pokojnine nima drugih dohodkov. Prejema okrnjeno oziroma pokojnino, od katere mu odtegujejo in ostanek pokojnine ne zadošča za minimalno dnevno oskrbo v domu za starejše občane. Navaja, da so nastale razmere posledica pravde za sporni "pregon" tožnika iz stanovanja na B. 9 po naročenem "roparskem vlomu" vhoda po kriminalističnem inšpektorju. Navaja, da je potrebno upoštevati njegovo dejansko premoženjsko stanje, stisko brezdomca in predlaga, da se mu odobri brezplačna pravna pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov, ki jih je že navedla v izpodbijani odločbi. Tožena stranka predlaga, da se tožba zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki so določeni z ZBPP (3. odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca obravnavajo določila 12. do 22. člena ZBPP. Pravilno je stališče tožene stranke, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena le tista oseba, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka (1. odstavek 13. člena ZBPP). V 2. odstavku citiranega člena pa zakon določa kdaj se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik predložil potrdilo o izplačanih pokojninskih in invalidskih dajatvah z dne 2. 2. 2005 o višini pokojnine v bruto zneskih, ki mu je bila nakazana od julija do decembra 2004. Tožnik je predložil tudi potrdilo o višini katastrskega dohodka iz kmetijstva za leto 2004 in tožena stranka je na podlagi teh podatkov ugotovila tožnikov lastni dohodek v znesku 1.231.044,00 SIT za obdobje šestih mesecev pred vložitvijo prošnje (1. odstavek 15. člena ZBPP). Tožnik v tožbi ne izpodbija, da bi bili posamezni zneski oziroma podatki napačni, ne izpodbija niti skupnega zneska, ki ga je tožena stranka navedla.

Tožnik v tožbi navaja, da ima odtegljaje od pokojnine. Tožbi prilaga tudi dopis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), iz njega izhaja, da je prejel izvršilni naslov za rubež pokojninskih dajatev za tožnika in da se tožniku do poplačila dolga odteguje znesek v višini do 2/3 pokojninskega prejemka. Tožena stranka je kljub temu pravilno izračunala lastni dohodek tožnika na mesec, ki presega višino minimalne plače. Tožena stranka je namreč pri izračunu pravilno upoštevala podatke o izplačanih bruto pokojninah in višino katastrskega dohodka. Določila ZBPP namreč ne predvidevajo, da se pri izračunu lastnega dohodka upoštevajo tudi sodne prepovedi oziroma odplačevanje dolga, ki ga mora prosilec dejansko odplačevati.

Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta tožene stranke pravilen in ker je njena odločba pravilna in utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS).

K 2. točki izreka: Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, RS, št. 14/91 in nadaljnji). Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga, da se ga oprosti plačila sodnih taks, ko navaja, da razpolaga le z okrnjeno oziroma odtegnjeno pokojnino. Iz podatkov, ki jih je priložil k tožbi je razvidno, da mu odtegujejo 2/3 pokojnine, kar pa ne seže pod omejitev zajamčene plače, ki znaša 74.570,00 SIT v bruto znesku (podatek na datum dopisa ZPIZ dne 13. 5. 2002). Ob upoštevanju tega podatka sodišče zaključuje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.