Jedro

Ker je taksna obveznost dolžnika v tem primeru nastala v letu 1997, je pravica zahtevati plačilo sodne takse za ugovor zastarala s potekom leta 1999.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da taksni zavezanec ni v predpisanem 15-dnevnem roku od prejema taksnega opomina plačal dolžne takse za ugovor v višini 10.500,00 SIT in opominske takse v višini 1.500,00 SIT. Zato je odločilo, da mora poleg te takse plačati še 50% kazensko takso in da se vsa taksa prisilno izterja. Proti temu se taksni zavezanec pritožuje in trdi, da opomina za plačilo sodne takse ni prejel. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik sicer neutemeljeno zatrjuje, da opomina za plačilo sodne takse za ugovor ni prejel. Opomin mu je bil vročen dne 10.11.1997. Pač pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ker v tem primeru ni uporabilo določila 9. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST. Pravica zahtevati plačilo sodne takse za ugovor je v tem primeru namreč zastarala že pred izdajo izpodbijanega sklepa. Po določilih prvega odst. 9. čl. ZST zastara pravica zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem je bilo treba sodno takso plačati. Takso za ugovor, vložen dne 18.7.1997, je bilo treba plačati v letu 1997 (glej 1. tč. drugega odst. in prvi odst. 4. čl. ZST). Pravica zahtevati plačilo sodne takse je tako zastarala konec leta 1999 in zato ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo več zakonske podlage za prisilno izterjavo sodne takse. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.