Jedro

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti poleg premoženjskega kriterija izpolnjeni tudi drugi pogoji, med njimi tudi, da vložitev tožbe ni očitno nerazumna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30.12.2004, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa), pa je tožnico oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi 2., 31., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-UPB1, Uradni list RS, št. 96/2004) zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku v zvezi z bivanjem prosilke v občinskem stanovanju na naslovu stalnega prebivališča. Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi in teh razlogov ni ponavljalo, temveč se je nanje sklicevalo (2. odstavek 67. člena ZUS). Ob nesporno ugotovljenem dejanskem stanju, da je bilo tožnici do leta 2004 dodeljeno občinsko stanovanje, nato pa je bilo zato, ker ga je tožnica zapustila po lastni volji in se odselila k svojemu partnerju ter ker tudi stanarine ni plačevala, dodeljeno njenemu sinu J., je namreč po presoji prvostopnega sodišča tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila njen predlog za brezplačno pravno pomoč. Tožničina tožba bi bila v tem primeru očitno nerazumna, ker je pričakovanje o njenih zahtevah v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tožnica v pritožbi navaja, da se z odločitvijo v izpodbijani prvostopni sodbi ne strinja. Navaja, da bi rada pridobila nazaj stanovanjsko pravico na občinskem stanovanju, v katerem je živela. Zdaj so jo dali v zavod in navajajo, da ne potrebuje več svojega stanovanja. Ker nima pravnega znanja, prosi, da se ji vsaj pove, kakšne možnosti ima, saj je brez stanovanja, denarja in svobode.

Tožena stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Zanjo je, s tem, ko se je sklicevalo na razloge, ki jih je v svoji odločbi navedla tožena stranka, svojo odločitev tudi ustrezno utemeljilo.

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti poleg premoženjskega kriterija izpolnjeni tudi pogoji iz 24. člena ZBPP-UPB1, med katerimi je tudi ta, da zadeva ni očitno nerazumna. Ta pogoj pa tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Tožnici sta že prvostopno sodišče in tožena stranka pravilno pojasnila, da bi bila v tem primeru ob znanih okoliščinah, da je tožnica sama prostovoljno zapustila občinsko stanovanje, na katerem je imela stanovanjsko pravico, in se odselila k svojemu partnerju, da za to stanovanje ni plačevala stanarine in da je bilo to stanovanje v letu 2004 dodeljeno njenemu sinu, čemur tožnica niti ne ugovarja, vložitev tožbe očitno nerazumna.

Kot je razvidno iz odločbe tožene stranke in sodbe prvostopnega sodišča, kar potrjujejo tudi upravni spisi, ima tožnica sedaj prebivališče zagotovljeno v zavodu P. Pogoji bivanja v tem zavodu in tožničina pravica do razpolaganja z denarjem, pa niso predmet tega upravnega spora. Glede tega lahko tožnici dajo pojasnila pristojne osebe zavoda, v katerem prebiva, če pa glede tega potrebuje pravni nasvet, ji je na voljo brezplačen prvi pravni nasvet pri Strokovni službi za brezplačno pravno pomoč pristojnega okrožnega sodišča (31. člen ZBPP).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.