Jedro

Kolikor je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora sodišče preveriti tudi, ali je dovolilu priloženo pooblastilo za njegovo izstavitev, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je dovolilo izstavljeno, overjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor nasprotnih udeležencev J.V., A.B., V.D. in E.D. zoper sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika, s katerim je slednji dovolil predlagani vpis lastninske pravice pri nepremičninah s parc. št. 700, in 700/2 k.o. B. v korist pravnih naslednikov predlagateljice ter pri nepremičnini s parc. št. 703 k.o. B. v korist M.K.Š., ter vzdržal sklep v celoti v veljavi.

Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje M.M., dedinja pokojne nasprotne udeleženke M.N., umrle dne 9.12.2010, tj. umrle po izdaji sklepa o dovolitvi predlaganega vpisa1 in pred izdajo izpodbijanega sklepa2. Opozarja, da iz listin, ki so bile priložene zemljiškoknjižnemu predlogu, ne izhaja utemeljenost zahtevka za vpis. Delilne pogodbe, ki je podlaga za vpis, namreč niso podpisale upravičene osebe, saj pooblastilo J.V., A.B., V.D. in E.D. N.D. za podpis pogodbe ne vsebuje bistvenih elementov za podpis pravnega posla iz drugega odstavka 64.a člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) in zato ni veljavno, posledično pa pravni posel ni veljavno sklenjen. Poleg tega je bilo pooblastilo s strani predlagateljev preklicano dne 24.9.2007, s strani N.D. pa odpovedano dne 25.9.2007. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, zaradi česar mora utemeljenost zahtevka za vpis, skladno z določbo 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), izhajati iz listine in zemljiškoknjižnega dovolila. Drži tudi, da je pri tem sodišče pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK-1), v kolikor pa je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora sodišče preveriti tudi, ali je dovolilu priloženo pooblastilo za njegovo izstavitev, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je dovolilo izstavljeno, overjen (35. člen ZZK-1). Sodišče je obstoj opisanih pogojev za dovolitev vpisa ugotovilo, pritožnica pa jih neuspešno izpodbija. V večjem delu pritožbe namreč le dobesedno ponavlja ugovorne navedbe nasprotnih udeležencev J.V., A.B., V.D. in E.D., na katere je obsežno odgovorilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu in pritožbeno sodišče z njegovimi razlogi soglaša ter se, v izogib ponavljanju, sklicuje nanje. Kolikor pa pritožnica pomanjkljivost pooblastila za sklenitev delilne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zatrjuje tudi zaradi razlogov, ker v njem naj ne bi bili določeni način delitve, predmet pravnega posla in njegova cena, ker naj bi bilo pooblastilo zlorabljeno in naknadno celo preklicano, gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (drugi odstavek 160. člena ZZK-1).

Pritožnici oz. njeni pravni prednici M.N. je bilo namreč že v postopku pred sodiščem prve stopnje omogočeno, da se izjavi o zemljiškoknjižnem predlogu oz. vpisu, in sicer z vročitvijo sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika in možnostjo vložitve ugovora zoper njega, ki pa ga prednica nasprotne udeleženke ni vložila3, čeprav bi že v njem lahko navedla v pritožbi zatrjevana dejstva. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo, skladno z določbo 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.