Jedro

Nasprotni udeleženec, ki je v postopku delitve podal nasprotni predlog delitve, je dolžan plačati (založiti) denarni znesek za kritje že nastalih stroškov izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da sta D.K. in nasprotni udeleženec I.L. dolžna plačati izvedenino - vsak 230- €, kar jima je bilo že naloženo v plačilo s sklepom z dne 25.9.2006 (1. točka izreka) in dodatno vsak še 13,8 € (2. točka izreka) , vse v roku 15. dni.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Sklicuje se na sklep o postavitvi izvedenca z dne 15.11.2004, s katerim je bil pozvan, da založi predujem. Meni, da cenitev ne bi smela biti izvedena, ker predujma ni založil. Pojasnjuje, da je v času cenitve hiša, v kateri je stanovanje, ki je bilo predmet cenitve, imela zazidana okna in vrata, kar nakazuje, da v hiši ne živi nihče. Izvedenec v hišo ni mogel. Sporno stanovanje je bilo prodano dne 19.4.2006, kar je štiri mesece pred cenitvijo, ki je bila izvedena 30.8.2006. Pritožba ni utemeljena.

Najprej je treba ugotoviti, da je bil zaradi smrti predlagateljice, ki v postopku nima pooblaščenca (njen pooblaščenec je prenehal opravljati odvetniško dejavnost, novega ni angažirala), postopek prekinjen od dne 16.9.2006 (dne predlagateljičine smrti) do dne 7.2.2007, ko ga je na poziv sodišča predlagateljičina pravna naslednica A.L. prevzela in predlog umaknila (1. točka 205. čl. in 208. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

Izpodbijani sklep je bil izdan dne 18.12.2008, torej po tem, ko je predlagateljičina dedinja postopek prevzela in njej je bil ta sklep dne 2.10.2009 vročen. Nasprotnemu udeležencu je bil sklep vročen dne 5.1.2009 in dne 20.1.2009 je vložil pravočasno pritožbo.

Znesek 230- € (55.000- SIT) je bil tožencu naložen v plačilo že s sklepom opr. št. N 22/2000-41 z dne 25.9.2006, ki mu je bil vročen dne 24.1.2007. Rok za pritožbo zoper ta sklep je začel teči dne 7.2.2007, ko je po vstopu A.L. v postopek prenehal razlog za prekinitev postopka (1. odstavek 207. čl. in 208. čl. ZPP). Nasprotni udeleženec se zoper ta sklep ni pritožil, zato je o njegovi obveznosti plačila 55.000- SIT že pravnomočno odločeno. V prvi točki izpodbijanega sklepa se zato pravilno povzema obveznost nasprotnega udeleženca iz sklepa N 22/2000 z dne 25.9.2006, plačati izvedenino v višini 230- € (55.000- SIT).

Z drugo točko izpodbijanega sklepa je nasprotnemu udeležencu naložena dodatna obveznost plačila predujma v višini 13,80 € zaradi plačila prispevkov od izvedenine. Od nasprotnega udeleženca se zahteva založitev predujma, hkrati pa dodatno odmerjajo stroški izvedenine izvedencu za opravljeno storitev (2. odstavek 249. čl. v zvezi z 2. in 3. odstavkom 242. čl. ZPP in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Tudi plačilu tega zneska se nasprotni udeleženec neutemeljeno upira. Gre za založitev predujma za stroške, ki so nastali tudi v zvezi z obravnavanjem pritožnikovega nasprotnega predloga, da se nepremičnina razdeli tako, da on prevzame nepremičnino, ki je predmet delitve, v izključno last in predlagateljici izplača vrednost njenega deleža (podanim v vlogi z dne 22.3.2004 – list .št. 29 in 30) in ne za odločitev o stroških nepravdnega postopka (35. čl. ZNP). Dejstvo, da je izvedenec storitev opravil in da je bil s strani sodišča pozvan, da jo opravi, je razvidno iz podatkov spisa na list. št. 43 do 61. Dejstvo, da je bila cenitev opravljena po prodaji obravnavane nepremičnine, ni pravno pomembno. Niti predlagateljica niti pritožnik, ki sta sodišču posredovala vsak svoj predlog delitve, sodišča nista seznanila, da za izvedbo dokaza in vodenje postopka delitve nimata več interesa. Nasprotni udeleženec je bil seznanjen, da želi izvedenec cenitev opraviti, saj je izvedenec z njim kontaktiral, pa kljub temu sodišča ni seznanil z dejstvom, da je s predlagateljico dosegel sporazum (dopis izvedenca z dne 26.1.2006 – list. št. 41). Pritožbeni navedbi o predvidevanju, da bo cenitev opravljena šele po založitvi predujma, zato ni mogoče slediti.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.