Jedro

Medsebojni denarni terjatvi prenehata zaradi pobota z dnem, ko zapade v plačilo tista denarna terjatev, ki je zapadla pozneje (prim. drugi odstavek 312. člena OZ). V obravnavanem primeru so se pogoji za pobot terjatev stekli na dan 13. 9. 2023, ko je zapadla v plačilo judikatna terjatev toženke.

Materialnopravno napačna je odločitev o stroških postopka, ki jo je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je tožnik uspel s 61,66 % terjatve, toženka pa s 38,34 %. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožnika v celotni vtoževani višini, kar pomeni, da njegov uspeh za potrebe odločitve o stroških postopka znaša 100 %. Pobot z judikatno terjatvijo toženke pomeni namreč zgolj način prenehanja terjatve, ki jo ima toženka do tožnika iz naslova druge, pravnomočno že končane zadeve, ter ne more spremeniti stroškovnega uspeha tožnika v obravnavanem sporu. Takšno je tudi stališče sodne prakse, po kateri se uspeh tožeče stranke ne sme zmanjšati zaradi pobotanja terjatve tožene stranke, ki je tožeči stranki že naložena v plačilo s pravnomočno sodbo.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v V. in VI. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu glasi:

" "V. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka, za tožečo stranko pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 615,98 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. SI56 0110 0637 0501 417, sklic na št. 00 522-23, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila."

"VI. Tožena stranka je zavezanka za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji." "

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdita izpodbijani del sodbe in sklep sodišča prve stopnje.

III.Tožeča stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatev tožnika do toženke iz naslova odpravnine ob upokojitvi v znesku 4.321,76 EUR z obrestmi od 18. 5. 2023 do plačila (I. točka izreka). Na dan 13. 9. 2023 je tožnikovo terjatev v znesku 4.481,78 EUR pobotalo s toženkino terjatvijo v znesku 1.816,94 EUR (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača 2.664,84 EUR z obrestmi od 14. 9. 2023 do plačila, zahtevek za plačilo 1.816,94 EUR pa je zavrnilo (III. točka izreka). Zavrglo je pobotni ugovor toženke glede terjatve v znesku 8.733,49 EUR z obrestmi od 24. 1. 2023 do plačila (IV. točka izreka). Toženki je naložilo, da za tožnika povrne 379,81 EUR stroškov postopka na račun sodišča, tožniku pa, da toženki plača 231,54 EUR stroškov postopka (V. točka izreka). Odločilo je, da je toženka zavezanka za plačilo 61,66 % sodne takse za postopek na prvi stopnji (VI. točka izreka).

2.Zoper II. do VI. točko izreka sodne odločbe se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je v tem sporu mogoč le pobot judikatnih terjatev, ne pa tudi pobot s terjatvijo iz spora I Pd 60/2023, ki se še ni končal. Tožnikove terjatve iz naslova odpravnine sodišče ne bi smelo pobotati, saj v času pobotne izjave ni bila likvidna in določljiva. Tudi sicer bi bil pobot mogoč šele na dan izdaje izpodbijane prvostopenjske sodne odločbe, ne pa na dan 13. 9. 2023. Pravilnost pobota medsebojnih terjatev je pomembna zaradi vpliva na odločitev o stroških tega postopka. V izreku izpodbijanega dela sodbe ni upoštevano pravilo tripartitnega izreka, saj sodišče ni ugotovilo obstoja toženkine terjatve. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Iz obrazložitve prvostopenjske sodne odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve tožnika do toženke iz naslova odpravnine ob upokojitvi v znesku 4.321,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2023 do plačila. Toženka je uveljavlja v pobot svojo judikatno terjatev iz naslova stroškov postopka do tožnika po pravnomočni sodbi I Pd 894/2019 z dne 15. 12. 2022, pri čemer ta terjatev po prvostopenjski ugotovitvi znaša 1.816,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2023 do plačila. Obstoju teh terjatev pritožba ne nasprotuje.

5.Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi bilo navedeni terjatvi mogoče pobotati šele na dan izdaje izpodbijane sodne odločbe. Kot je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo, medsebojni denarni terjatvi prenehata zaradi pobota z dnem, ko zapade v plačilo tista denarna terjatev, ki je zapadla pozneje (prim. drugi odstavek 312. člena Obligacijskega zakonika - OZ). V obravnavanem primeru so se pogoji za pobot terjatev stekli na dan 13. 9. 2023, ko je zapadla v plačilo judikatna terjatev toženke. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč natekle zakonske zamudne obresti pravilno ugotovilo višino obeh terjatev na dan 13. 9. 2023 (terjatev tožnika 4.481,78 EUR, terjatev toženke 1.816,94 EUR). Ti terjatvi je pobotalo in utemeljeno odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku še 2.664,84 EUR z obrestmi od 14. 9. 2023 do plačila, v presežku, za plačilo 1.816,94 EUR, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6.Toženka je v pobot uveljavljala tudi terjatev, ki jo vtožuje od tožnika v drugem postopku, ki teče pod opr. št. I Pd 60/2023 (8.733,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2023 do plačila). Neutemeljeno je pritožbeno poudarjanje, da pobot s to terjatvijo ni mogoč, saj takšnega pobota sodišče prve stopnje sploh ni izvedlo. Kot je obrazložilo, pobotni ugovor toženke glede terjatve v znesku 8.733,49 EUR z obrestmi zaradi litispendence ni dopusten, zato ga je pravilno zavrglo (prim. tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7.Pritožba zmotno očita, da sodišče prve stopnje tožnikove terjatve iz naslova odpravnine ne bi smelo pobotati, ker v času pobotne izjave še ni bila likvidna in določljiva. Da določljivost te terjatve ne more biti sporna, izhaja že iz dejstva, da je tožnik v tožbi postavil določni zahtevek za plačilo odpravnine (predmet, obseg, zapadlost). Toženka tej terjatvi ni ugovarjala ne po temelju ne po višini (kar potrjuje tudi sama pritožba), zato tudi likvidnost terjatve v nobenem primeru ne more biti vprašljiva.

8.Neutemeljena je pritožbena navedba, da v izreku izpodbijanega dela sodbe ni upoštevano pravilo tripartitnega izreka, ker sodišče ni ugotovilo obstoja toženkine terjatve. S sklicevanjem na sodno prakso (VSL I Cp 1224/2014) je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da se v primeru pobotanja z judikatno terjatvijo v izreku ne ugotovi obstoja terjatve tožene stranke, o kateri je že (pravnomočno) odločeno, temveč se ugotovi zgolj obstoj terjatve tožeče stranke in izreče medsebojno pobotanje.

9.Materialnopravno napačna pa je odločitev o stroških postopka, ki jo je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je tožnik uspel s 61,66 % terjatve, toženka pa s 38,34 %. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožnika v celotni vtoževani višini, kar pomeni, da njegov uspeh za potrebe odločitve o stroških postopka znaša 100 %. Pobot z judikatno terjatvijo toženke pomeni namreč zgolj način prenehanja terjatve, ki jo ima toženka do tožnika iz naslova druge, pravnomočno že končane zadeve, ter ne more spremeniti stroškovnega uspeha tožnika v obravnavanem sporu. Takšno je tudi stališče sodne prakse, po kateri se uspeh tožeče stranke ne sme zmanjšati zaradi pobotanja terjatve tožene stranke, ki je tožeči stranki že naložena v plačilo s pravnomočno sodbo (prim. VSL I Cpg 380/2022, VSL I Cp 1224/2014). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in prvostopenjsko stroškovno odločitev spremenilo tako, da toženka krije sama svoje stroške postopka, za tožnika pa mora na račun sodišča za brezplačno pravno pomoč povrniti celotne njegove stroške, ki po prvostopenjski ugotovitvi znašajo 615,98 EUR. Toženka je tudi zavezanka za plačilo celotne sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

10.Ker je v ostalem pritožba neutemeljena, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani del sodbe in sklep sodišča prve stopnje (353. člen in druga točka 365. člena ZPP).

11.Tožnik je uspel le glede sorazmerno majhnega dela pritožbe, tj. glede stranske terjatve, zato krije sam stroške pritožbenega postopka (druga odstavka 154. in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako tudi Pravdni postopek: zakon s komentarjem / [Lojze Ude et al.], 3. knjiga, GV Založba, 2005, str. 159.