Uporaba zdravstvenih podatkov za interni znanstveno-raziskovalni namen

Datum

05.04.2024

Številka

07120-1/2024/136

Kategorije

Statistika in raziskovanje, Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 8. 3. 2024 prejeli vaše vprašanje o tem, ali bi bilo dopustno brez privolitve pacientov izvajati znanstveno-raziskovalno delo na zdravstvenih podatkih, ki jih izvajalec zdravstvene dejavnosti (in hkrati izvajalec raziskav) že ima. Menite, da je treba prvi odstavek 69. člena ZVOP-2 razlagati tako, da če ni zakona, ki bi dovoljeval obdelavo osebnih podatkov za ta namen, prideta v poštev pogoj iz prve ALI iz druge alineje. Prvi odstavek ne prepoveduje, da bi, tudi v primeru uporabe posebnih osebnih podatkov, ki pomenijo poklicno skrivnost, lahko ugotovili že zadoščenost prvemu pogoju iz prve alineje (torej neobstoj prepovedi). Predlagate ponovni premislek o mnenju IP št. 07120-1/2023/42, ki bi držalo, če bi bila med pogojema beseda »IN«. Dodatno navajate nelogičnost med položajem raziskovalne organizacije, ki izvaja raziskavo na svojih podatkih ter boljšim položajem zunanje raziskovalne organizacije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP je za interno znanstveno-raziskovalno delo, ki se izvaja na zdravstvenih osebnih podatkih (podatkih o zdravstvenem stanju v smislu definicije iz 4. člena Splošne uredbe) potrebna privolitev pacientov. Zato je mnenje IP št. 07120-1/2023/42 še vedno relevantno.

Obrazložitev

Izvorni problem internih raziskav je v nejasni določbi prvega odstavka 69. člena ZVOP-2. Izhajajoč iz omenjene določbe, so v njej določeni trije pogoji, med katerimi je razmerje alternativnosti, pri čemer je treba upoštevati, da ne gre za pravo alternativnost, ker se zadnji pogoj (tretja alineja), nanaša na zdravstvene osebne podatke, prva alineja pa se nanaša le na »navadne« osebne podatke, morebitna izrecna zakonska podlaga pa se nanaša na obe kategoriji osebnih podatkov. Če kot pravite, ustreznega zakona ni, je po mnenju IP interno raziskovalno delo na osebnih podatkih možno, če je posameznik v to veljavno privolil, ker za te osebne podatke pride v poštev le še pogoj iz tretje alineje. Le za navadne osebne podatke torej velja, da je raziskovalno delo na njih možno že pod enostavnim pogojem, da pacient obdelave osebnih podatkov ni prepovedal, poleg seveda možnosti, da je na voljo dodatno tudi izrecna zakonska podlaga ali privolitev pacienta (ta izključuje prepoved).

Če bi bila med prvo in drugo alinejo beseda »IN« (kumuliranje pogojev), bi bil končni rezultat interpretacije enak.

IP se zaveda neenakega položaja notranjih in zunanjih izvajalcev raziskav, vendar nima pravodajnih pristojnosti, pač pa lahko daje le mnenja na predloge predpisov. Zato vam predlagamo, da se s predlogi za morebitno spremembo zakona obrnete na Ministrstvo za pravosodje, ki je bilo pripravljavec ZVOP-2.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka