Jedro

V primeru, ko podajo stranke pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, ki bi ga bilo treba uporabiti pri sojenju, sodišče ne prekine postopka. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka, vendar je kljub temu ravnalo pravilno, ko je ob zavrženju pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izdalo sklep o nadaljevanju postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek v tem individualnem delovnem sporu.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je bil postopek prekinjen, ker je pobudnica M.O. vložila pobudo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije za oceno ustavnosti drugega odstavka 46. člena ZUJIK. Pobuda je bila zavržena z obrazložitvijo, da pobudnica ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za pobudo. Zaradi tega je zahtevo za oceno ustavnosti iste določbe vložil pobudnik G. – sindikat ... Njegova zahteva je bila sprejeta in jo Ustavno sodišče Republike Slovenije obravnava pod opr. št. U-I-278/2007. Ta zadeva je pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije v fazi odločanja kot prednostna zadeva. Glede na to tožnik meni, da so še vedno podani pogoji za prekinitev postopka, kot jih je sodišče navedlo v obrazložitvi svojega sklepa z dne 17. 9. 2008. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek, ki je bil v tem individualnem delovnem sporu prekinjen s sklepom opr. št. Pd 297/2007 z dne 17. 9. 2008 (pravilno: 27. 11. 2007), ker je ugotovilo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti drugega odstavka 46. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK, Ur, l. RS, št. 26/2002 in nadaljnji) zavrglo, ker pobudnik ni izkazoval neposrednega pravnega interesa za pobudo.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje z dne 27. 11. 2007 izdalo sklep o prekinitvi postopka opr. št. Pd 297/2007 zaradi vložene ustavne pobude in zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti člena 46/2 ZUJIK. Iz obrazložitve citiranega sklepa izhaja, da je prekinitev postopka predlagal tožnik, s tem predlogom je soglašala tudi tožena stranka, sodišče pa je iz razloga smotrnosti postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o pobudi pobudnice M.O. Do prekinitve postopka lahko pride po samem zakonu (205. člen ZPP) oziroma če tako odredi sodišče (206. člen ZPP). Iz obrazložitve sklepa o prekinitvi postopka z dne 27. 11. 2007 opr. št. Pd 297/2007 je razbrati, da je sodišče prve stopnje ta sklep izdala na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Po citirani določbi sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prvi odstavek 13. člena ZPP določa, da v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, če obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Pri predhodnem vprašanju, kot ga opredeljuje 13. člen ZPP, gre za vprašanje o obstoju ali neobstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V predlogu za prekinitev postopka pa tožnik ni uveljavljal vprašanje obstoja oziroma neobstoja pravice oziroma pravnega razmerja, temveč vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, zaradi česar sodišče prve stopnje postopka v tem individualnem delovnem sporu zaradi vložene pobude za presojo ustavnosti člena 46/2 ZUJIK ni bilo dolžno prekiniti.

Do prekinitve postopka na podlagi samega zakona (6. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) pride tudi v primeru, če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. V takšnem primeru mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Postopek pred sodiščem se nadaljuje po odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (156. člen Ustave Republike Slovenije, Ur. l. RS/1, št. 33/1991 in nadalj.). Tudi prvi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (ZUstS, Ur. l. RS, št. 23/1994) določa, da sodišče prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti, če pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Te obveznosti pa sodišče nima, če uveljavljajo protiustavnost zakona oziroma dela zakona stranke, sodišče pa se z njimi ne strinja. Iz obrazložitve sklepa o prekinitvi postopka z dne 27. 11. 2007, opr. št. Pd 297/2007 ne izhaja, da bi sodišče prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu v zvezi s 156. členom Ustave Republike Slovenije oziroma 23/1 členom ZUstS in na podlagi 6. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, temveč na predlog tožnika, ob soglasju tožene stranke in iz razlogov smotrnosti. Navedeni razlogi pa ne predstavljajo podlage za prekinitev postopka niti po 6. točki prvega odstavka 205. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil razlog za nadaljevanje postopka v zavrženju pobude za oceno ustavnosti člena 46/2 ZUIK. Prav zaradi te pobude pa je sodišče prve stopnje postopek prekinilo. Kljub temu, da iz razlogov, ki so navedeni v sklepu o prekinitvi, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka v tem individualnem delovnem sporu, je ravnalo pravilno, ko je ob zavrženju pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti člena 46/2 ZUJIK izdalo sklep o nadaljevanju postopka. Drugi odstavek 208. člena ZPP namreč določa, da se v primerih, ko sodišče prekine postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in drugem odstavku 206. člena ZPP, nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec. Ker je bil razlog za prekinitev postopka v tem individualnem delovnem sporu v pobudi, ki jo je na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovila Manca Ogorevc, je sodišče prve stopnje moralo nadaljevati postopek, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije pobudo navedene pobudnice zavrglo.

Ker nista podana niti s pritožbo uveljavljana razloga in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ta ni priglasil.